Z moratorijem želi vlada preprečiti nastanek morebitnih krivic, ki bi lahko nastale do prenove sistemske ureditve področja. Predlog novele zakona ureja pogoje za odlog izvršbe z odločbo izrečenih ukrepov gradbene inšpekcije pri nelegalnih gradnjah, neskladnih gradnjah in objektih, ki se uporabljajo brez predpisanega uporabnega dovoljenja. Moratorij ni predviden za druge kršitve v zakonu in za nevarne gradnje.
Po enourni razpravi, v kateri je opozicija vladi očitala polovičarstvo pri urejanju problematike črnih gradenj, so poslanci brez glasu proti sprejeli edino dopolnilo, in sicer s strani poslanske skupine PS, ki v predlog zakona vnaša popravke zakonodajno pravne službe DZ.
"Mi zdaj nekaj flikamo in rešujemo," je v razpravi vladi očital Zvonko Lah (SDS). Opozoril je, da bo tudi napovedan zakon o sistemski rešitvi za legalizacijo nedovoljenih gradenj - tega je minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel napovedal za marec prihodnje leto - zgolj odložitev problema črnih gradenj. Vlado je pozval, naj se izjasni glede sistemskih rešitev za preprečevanje črnih gradenj.
Srečko Meh (SD) je ocenil, da je prav, da se zadeve uredijo po vrsti, vse dokler se ne odpravijo vzroki za nastanek črnih gradenj. Kazalo bi imeti tudi razpravo o tem, kaj je državljane sploh pripeljalo do tega "da so ali smo zgradili toliko črnih gradenj", je dejal. Ob tem je še ocenil, da je treba pripraviti kvalitetno oceno obstoječega stanja, saj brez nje ustrezne zakonodaje ne bo mogoče pripraviti.
Predsednik komisije državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Jernej Verbič, ki predlog sicer podpira, pa je opozoril, da je rešitev krivična do investitorjev, ki gradijo v skladu z zakonodajo in imajo zato višje stroške. Po mnenju komisije bi morala vlada sicer enkrat za vselej odpraviti vzroke za črnograditeljstvo. Glede na to, da je število nedovoljenih gradenj neznanka, obstajajo tudi gradnje, za katere lastniki sploh ne vedo, je dejal Verbič in predlagal, da bi prepovedali tudi prodajo nedovoljenih gradenj.
V skladu s predlogom zakona, ki so ga danes podprli člani odbora, se lahko izvršba na podlagi predloga zavezanca odloži največ enkrat. Odlog bo možen za obdobje do enega leta, če gre za stanovanjski objekt, v katerem vsaj od začetka inšpekcijskega postopka prebiva inšpekcijski zavezanec ali druge osebe, ki nimajo v lasti in posesti druge nepremičnine, primerne za bivanje.
Odlog do enega leta bo možen tudi, če se v objektu opravlja gospodarska dejavnost in bi zavezanec ostal brez edinega vira pridobivanja sredstev za preživljanje oz. bi dejavnosti s tem nastala večja gospodarska škoda ali pa bi bil to razlog za odpuščanje delavcev.
Odlog bo možen tudi v primerih, ko bo inšpekcijski zavezanec podal pobudo za spremembo prostorskega akta, ki jo je občina že vključila v postopek sprememb prostorskega akta, in sicer do sprejema prostorskega akta, vendar največ za tri leta. Poleg tega bo odlog možen tudi, ko bo inšpekcijski zavezanec vložil popolno zahtevo za izdajo gradbenega oziroma uporabnega dovoljenja, in sicer do dokončnosti odločbe o zahtevi za izdajo gradbenega oz. uporabnega dovoljenja.
