A je načrtovana gradnja sprožila vrsto pomislekov tako stroke, še zlasti pa civilne družbe, in to na obeh straneh meje. Nasprotniki so se celo združili v akcijsko skupino Arge, življenjski prostor Peca, in to z enim samim ciljem, da preprečijo nameravano gradnjo. Zmage sicer še ne slavijo, a glede na zatišje, ki vlada že več kot poldrugo leto, upajo, da so Avstrijci namero o gradnji vendarle opustili.
Kot nam je povedal predstavnik skupine Arge Drago Dretnik iz Mežice, tudi član Planinske zveze Slovenije, je bilo pomislekov preprosto preveč, da bi bil projekt uresničljiv. »Vlagatelj ni predložil dokumenta o presoji vplivov tega velikega posega na okolje, s čimer je prezrl našo in tudi evropsko zakonodajo. Prav tako ni nezanemarljivo, da se iz gorskega masiva Pece napajajo številni izviri pitne vode, ki jo koristi okoli 40.000 prebivalcev na slovenski in avstrijski strani in bi jih morebitno izlitje mineralnega olja, ki ga je v eni vetrnici kar 400 litrov, lahko onesnažilo. Postavitev vetrnic bi ogrozila tudi obstoj številnih živalskih vrst, ki domujejo na grebenih Pece, povzročala velik hrup ter spremenila vizualno podobo neokrnjene narave,«je Dretnik naštel najbolj bistvene razloge, zakaj so proti projektu.
Avstrijska uredba prekrižala načrte
Kot pravi, so se podobni projekti načrtovali tudi drugod v Alpah. »Italijani so želeli na znanem prelazu Brenner postaviti dve skupini vetrnih elektrarn, čemur so se avstrijske planinske, turistične in okoljevarstvene organizacije prav tako odločno uprle. Poleg vetrnih elektrarn pa bi vlagatelji na Peci želeli postaviti vetrnice tudi na drugih planinah na avstrijskem Koroškem – Golici, Svinški planini, Dobraču in drugje, zaradi česar se je zamislila tudi deželna vlada Koroške s sedežem v Celovcu. Njeni okoljevarstveni uradniki so skupaj z neodvisnimi strokovnjaki s področja varstva okolja izdelali osnutek uredbe o možnih lokacijah za postavitev vetrnih elektrarn na avstrijskem Koroškem,« je še pojasnil Dretnik.
Na ta osnutek je podala pripombe in priporočila tudi skupnost Arge, uredba pa je bila v uradnem listu Koroške objavljena oktobra lani. »V posebno veselje nam je, da so na predlog občine Mežica, v četrti člen uredbe zapisali tudi, da so možne lokacije za vetrne elektrarne na Koroškem le tiste, ki ne ogrožajo in trajno ne vplivajo na pitno vodo za oskrbo prebivalstva v primeru nesreče. S tem pa so kot primerne za vetrne elektrarne izključene vse lokacije, ki so nad pomembnimi viri pitne vode, torej tudi Peca,« pojasnjuje Dretnik.
Sicer pa je stališče do gradnje vetrnih elektrarn zavzelo tudi združenje alpskih držav CAA (Club Arc Alpin), ki združuje planinske zveze osmih alpskih dežel – Nemčije, Avstrije, Švice, Italije, Francije, Južne Tirolske, Liechtensteina in Slovenije. Stališče WTO je za članice CAA zavezujoče in v soglasju s protokoli Alpske konvencije. V njem opredeljujejo tako imenovane »tabu cone«, to pa so območja, na katerih zaradi lepote pokrajine, kulturnega pomena ali posebnega pomena za varstvo ptic ni možno graditi vetrnih elektrarn. V to skupino sodijo območja Natura 2000 (naš del Pece do avstrijske meje pa je v tem območju), nacionalni parki, naravni parki, varovana območja, mirna območja, zavarovani biotopi ipd., je še naštel Dretnik. Sploh pa je v avstrijskem generalnem načrtu za srednjeročno obdobje, kot navaja Dretnik, zapisano tudi, da vetrnih elektrarn nad 1600 metri nadmorske višine sploh ne bo možno več graditi.
Vetrnici v Dolenji vasi se bo kmalu pridružila še ena v Razdrtem
Vprašanja v zvezi z načrtovano gradnjo in predvsem, ali so gradnjo že opustili, smo naslovili tudi na podjetje Alpswind, a odgovorov nismo dobili. Kot so nam sporočili z ministrstva za kmetijstvo in okolje, pa omenjeno podjetje na Arso nikoli ni naslovilo prošnje za okoljevarstveno soglasje. Po njihovih podatkih je bilo pri nas za zdaj izdano okoljevarstveno soglasje le za vetrnico v Dolenji vasi, ki edina tudi že stoji in deluje. Že leta 2011 pa so izdali okoljevarstveno soglasje tudi podjetju Helikopter energija v lasti Aleša Pučnika iz Postojne.
Pučnik je povedal, da je prehodil dolgo pot, a ima zdaj v rokah vsa potrebna dovoljenja, tako da lahko z gradnjo vetrnice prične. »Praktično smo tik pred začetkom gradnje. Vetrnica bo stala na eni najlepših lokacij v Sloveniji, tik ob avtocesti v Razdrtem,« je še dejal. In dodal, da se je projekta lotil bolj iz zabave, ker je v vetru videl izreden potencial, ki bi ga bilo škoda zanemariti. »Proizvedeno električno energijo bomo prodajali v omrežje, sicer pa bo tu v prihodnosti mogoče polniti tudi električne avtomobile, prav tako pa bo to nekakšno izobraževalno središče.«
