Delegacija ministrstva za obrambo pod vodstvom ministra Romana Jakiča ter načelnika generalštaba Slovenske vojske Dobrana Božiča je včeraj zjutraj z brniškega letališča poletela v Libanon na obisk kontingenta pripadnikov Slovenske vojske, ki delujejo v okviru operacije UNIFIL. Obisk sicer ne bi bil nič posebnega, če ne bi v Libanon leteli z razvpitim vladnim letalom falcon. Gre namreč za prvi let tega letala, na katerem je bil tudi predstavnik slovenske vlade.
Naj spomnimo, da je vlada falcona z vojaškim denarjem kupila pred več kot desetimi leti, stal je 35 milijonov dolarjev in ni bil nikoli uporabljen za namene, za katere ga je država kupila. Nekaj let je vlada falcona oddajala v najem, od jeseni 2009 pa je bil bolj ali manj prizemljen v hangarju na brniškem letališču, zaradi »vzdrževanja kondicije« pa je njegov pilot Marjan Bojič približno enkrat na mesec s praznim letalom poletel zgolj za nekaj ur. Poslovno letalo z desetimi usnjenimi sedeži je vlada ves čas neuspešno prodajala in ga ne nazadnje prodaja še zdaj. Se je pa še Janševa vlada odločila, da falcona spet začno uporabljati, za upravljalca je določila ministrstvo za obrambo, letalo pa je bilo uvrščeno v letalsko floto Slovenske vojske za trženje v sistemu ATARES, opravljanje VIP-prevozov na podlagi dvostranskih sporazumov z državami članicami Nata in EU ter za prevoze za potrebe državnih organov. Za njegovo normalno uporabo pa je treba izšolati dva pilota, dva kopilota ter člane posadke.
Polet z inštruktorjem
Včerajšnji let je bil tako opravljen v sklopu šolanja pilotov, ki poteka med 17. in 29. junijem ter zahteva tudi let s potniki. Pred letom je minister za obrambo Roman Jakič povedal: »Vlada bo uporabljala to letalo, ko bodo redne linije dražje oziroma ko ne bo možno priti na kraj v hitrem času. Mi bomo za Vlado Republike Slovenije pripravili pravilnik o tem, kdo bo lahko uporabljal to letalo, in seveda tudi cenike. Ko bo letalo pripravljeno, ga bomo dali v program ATARES.« Po pristanku v Libanonu je tiskovni predstavnik ministrstva Dejan Radunić potrdil, da je triurni let potekal mirno in brez posebnosti, v domovino pa so se vrnili včeraj zvečer.
Libanon sicer ni bila prva in edina izbira destinacije za prvi falconov polet. Na ministrstvu za obrambo so potrdili, da so se pogovarjali tako o Kosovu kot tudi o Afganistanu. »Obisk na Kosovu je bil že pred kratkim in ga ni smiselno ponavljati, za Afganistan pa se nismo odločili zaradi dolgotrajnejših birokratskih postopkov pri organizaciji poleta. Ne nazadnje je šlo danes še vedno za tehnični polet, ki sodi v okvir šolanja pilotov, ki morajo opraviti tudi let s potniki,« je pojasnil tiskovni predstavnik Slovenske vojske Simon Korez.
Falcona je pilotiral kapitan Matjaž Kačičnik, a ob strogem nadzoru francoskega inštruktorja. Vse do konca maja je imelo ministrstvo za obrambo sicer podpisano pogodbo z dolgoletnim falconovim pilotom Marjanom Bojičem, a je ta pogodbo prekinil. O razlogih za to potezo Bojič včeraj ni želel govoriti.
Drago šolanje posadk
Ministrstvo za obrambo mora zdaj izšolati dve lastni posadki za upravljanje falcona, ki naj bi zadostovali za načrtovani letni nalet letala v obsegu med 350 in 400 urami. V primeru večjega povpraševanja po letalu pa se bo iz vrst Slovenske vojske zagotovila še tretja posadka. A že s to posadko se je letos že zapletalo. Štirje kandidati za pilote letala falcon, ki so bili izbrani za pilotski kader, so bili namreč napoteni na enomesečno šolanje na pooblaščeno šolo v Franciji, in sicer sta bila dva kandidata napotena februarja in dva marca. Šolanje so uspešno končali trije kandidati, medtem ko je eden od kandidatov za kapitana padel na končnem izpitu na simulatorju. Slovenska vojska je zdaj izbrala še enega kandidata za pilota, ki naj bi šolanje končal jeseni. Šolanje pilota je sicer stalo 40.000 evrov, ta, zadnji del šolanja, ki ga zdaj opravljajo Francozi, pa stane devet tisoč evrov za pilota in še osem za štiri člane kabinskega osebja. Stroški šolanja za obe posadki in vse osebje bodo znašali 280.000 evrov. Kot je pojasnil tiskovni predstavnik Slovenske vojske Simon Korez, bo šolanje končano v roku enega meseca, kar pa še ne pomeni, da bodo pilot in oba kopilota lahko leteli povsem samostojno. Še eno leto bo njihovo delo namreč nadzoroval licencirani inštruktor za ta tip letala, izbrali pa ga bodo prek javnega razpisa, ki že poteka.
Tudi v hangarju ni poceni
Stroški za hangarirano letalo falcon, ki se ga ni uporabljalo, so znašali približno pol milijona evrov na leto. V to so bili vključeni stroški za vzdrževanje letala, operativni stroški za letalo, ki vključujejo kondicijske lete enkrat na mesec, stroški za posadko in gorivo ter stroški zagotavljanja kontinuirane plovnosti. »To je strošek, ki nastane, čeprav se letalo ne uporablja, vendar je za ohranjanje njegove plovnosti treba izvajati redne servisne in vzdrževalne dejavnosti. Če letalo izgubi status plovnosti, so stroški za ponovno pridobitev plovnosti zaradi izvajanja dodatnih pregledov neprimerno večji,« so sporočili z ministrstva za obrambo. Zagonski stroški, ki obsegajo stroške izobraževanja dveh posadk (280.000 evrov), ter stroški za nakup osnovnega kompleta orodja in pribora ter rezervnih delov (v skupni vrednosti 440.000 evrov), znašajo 720.000 evrov.
Ob letni uporabi letala od 350 do 400 ur za državne prevoze ter trženje v okviru sistema ATARES bodo po izračunih ministrstva nastali fiksni in operativni stroški. Fiksni stroški so ocenjeni na 214.000 evrov in vključujejo stroške za posadko, vzdrževanje licenc pilotov in tehnikov, zavarovalnine, vodenje kontinuirane plovnosti, navigacijske karte ter naročnine na podatkovne podpore. Operativni stroški, ki so odvisni od cen na tržišču in vključujejo stroške za gorivo, vzdrževanje, potne stroške posadke, catering, letalske storitve in preletne pristojbine ter stroške priprave leta, pa so ocenjeni na 1,2 milijona evrov na leto. Na podlagi ocene fiksnih in operativnih stroškov in simulacije naleta od 350 do 400 ur je predvidena cena ure leta okoli 3500 evrov. Ob tej domnevi bi ministrstvo kot upravljalec letala lahko zagotovilo, da bi se vložena sredstva povrnila in bi bila uporaba letala racionalna.