Kot smo predvideli že včeraj, obdavčitev črnih gradenj vendarle ne bo nižja od obdavčitve zakonito zgrajenih objektov. Na ministrstvu za finance sicer svojega lapsusa tako kot drugih rešitev novega zakona o davku na nepremičnine ne komentirajo, saj usklajevanja o njih še potekajo. Iz zanesljivih virov pa smo izvedeli, da so prenizko določene davčne stopnje v osnutku zakona že popravili. Za nezakonito stanovanjsko gradnjo v vrednosti do pol milijona evrov bo tako treba plačati petkrat višji davek kot za legalno gradnjo. Na črno zgrajeni stanovanjski objekti bodo namreč predvidoma obdavčeni po stopnji 0,8 odstotka posplošene vrednosti nepremičnine. Za nezakonite stavbe za poslovno in industrijsko rabo (vključno z energetiko) bo davek znašal 1,2 odstotka vrednosti nepremičnine, torej bo za polovico višji od davka na tovrstne zakonite objekte (0,8 odstotka). Izjema so legalni energetski objekti, za katere je predlagana davčna stopnja 0,4 odstotka. Za preostale črne gradnje bo davek znašal 0,75 odstotka.
Kako se določa kulturna vrednost
Medtem ko na finančnem ministrstvu iz dneva v dan spreminjajo svoje odločitve glede obdavčitve različnih vrst nepremičnin, pa za zdaj še vztrajajo pri tem, da vendarle uvedejo tudi davek na sakralne objekte (po stopnji 0,1 odstotka vrednosti nepremičnine). »Toda tu se bodo še lomila kopja,« je slišati med poznavalci dogajanja. Tako postajajo znova aktualni argumenti verskih organizacij, da bi obdavčitev nepremičnin, ki so namenjene opravljanju pastoralnih dejavnosti, ogrozila uživanje pravice do verske svobode, saj bi se nepremičnine zapirale in prodajale. Poleg tega so državi očitale, da so cerkvene nepremičnine neustrezno vrednotene, zato tudi davka ni mogoče »pravično« odmeriti.
Da se na trgu ne prodajajo, priznavajo tudi na geodetski upravi, zato njihovo vrednost določajo z izračunom, koliko bi stalo, če bi jih zgradili na novo. Ocenijo gradbeno vrednost, vrednost materiala, opek, oken in vrednost zemljišča, tako dobljen znesek pa nato zmanjšajo glede na starost oziroma obnovo objekta. Njihove kulturne vrednosti ne ocenjujejo. Cerkev v Hrastovljah z znamenitimi freskami mrtvaškega plesa iz 15. stoletja je v registru nepremičnin recimo vredna 45.748 evrov.
Podobno velja za druge kulturne spomenike. Največji ostanek rimske Emone v Ljubljani, okoli dva tisoč let star Rimski zid na Mirju, je ocenjen na dobrih deset tisoč evrov. Prešernov spomenik na osrednjem ljubljanskem trgu je vreden 1980 evrov. Ali bolje rečeno zemljišče pod njim, saj po besedah direktorja urada za množično vrednotenje nepremičnin pri geodetski upravi (Gurs) Dušana Mitrovića spomenikov v registru nepremičnin sploh ne vrednotijo. »Ne sodijo med stavbe.« Enako velja za Rimski zid. Ali majhne kapelice. Da so ovrednotene kot stavbe, morajo zidani objekti s štirimi stenami po površini meriti vsaj štiri kvadratne metre. V nasprotnem primeru je njihova vrednost tolikšna, kot je vrednost zemljišča pod njimi, ta pa je določena glede na namensko rabo zemljišča oziroma glede na dejansko rabo, če občina Gursu ni sporočila podatka o namenski rabi, pojasnjuje Mitrović. Prešernov spomenik tako uradno sodi v ostalo prometno infrastrukturo, ki kot »javno dobro« ne bo obdavčena.
Tudi šole ohranjajo našo identiteto
Za mnoge gradbeno vrednost oziroma vrednost zemljišča, na katerem stojijo, presegajo tudi muzeji, knjižnice, izobraževalne in znanstvene ustanove. »Šole, knjižnice, muzeji... ohranjajo našo identiteto, našo bit,« opozarja nekdanji vodja urada za verske skupnosti in poznavalec kulturne dediščine Silvester Gaberšček. Zato meni, da bi tako kot vse kulturne spomenike tudi te morali izvzeti iz obdavčitve. Po prepričanju etnologa dr. Janeza Bogataja bi morale biti kulturne ustanove in objekti tako kot izobraževalno-znanstvene ustanove pri obdavčitvi deležne vsaj posebne obravnave. »Že zdaj se borijo za najbolj banalne stvari, kot so zagotavljanje primerne opreme, prostorov... Če jih bo vlada izčrpavala še z nepremičninskim davkom, bodo še dodatno trpeli tako pedagoški in znanstvenoraziskovalni procesi kot vsebine muzejev, galerij...« je prepričan. Toda finančno ministrstvo je neomajno in jih želi tudi v zadnjem predlogu obdavčiti po stopnji 0,5 odstotka posplošene vrednosti. Le za kulturne spomenike je predvidelo enako davčno stopnjo kot za sakralne objekte (0,1 odstotka).
Toda tudi vzdrževanje kulturnih spomenikov je po mnenju dr. Bogataja na meji vzdržnega. »Lahko jih obdavčijo, ampak potem naj država tudi bolj razveže malho zanje in s tem omogoči njihovo vzdrževanje. Na primer grad je jama brez dna.« Podobno razmišlja predsednik Slovenskega arheološkega društva dr. Bojan Djurič, ki se zavzema za čim manj izjem pri obdavčitvi nepremičnin, vendar bi nato prek nekega drugega mehanizma družbeno pomembnim institucijam denar povrnil ali sredstva celo povečal.
