»Iznajdljivost bodočih investitorjev nima meja,« po uveljavitvi sporne Černačeve uredbe ugotavljajo na nekaterih upravnih enotah po Sloveniji. »Naša upravna enota se razprostira na območju Zgornje Savinjske doline, ki je tipična alpska dolina in pri nas nikoli nismo bili poznani kot vinorodna pokrajina, zato še bolj preseneča dejstvo, da smo dobili precej vlog za postavitev zidanic. Gre za zidanice v treh etažah pa tudi take, za katere je že iz skice objekta razvidno, da so namenjene bivanju, saj imajo po dva balkona, dva vhoda... Precej vlog se nanaša tudi na gradnjo kmečke lope maksimalne površine, to je 150 kvadratnih metrov,« na primer pojasnjujejo na upravni enoti v Mozirju.
Rekorder iz Grosupljega
Njihova opažanja niso osamljena. Kar nekaj investitorjev bi po podatkih sežanske upravne enote gradilo zidanice tudi na Krasu, čeprav tudi tam teh doslej niso poznali. Izjemno zanimanje za postavljanje zidanic oziroma vinskih kleti opažajo tudi v Novem mestu in na upravni enoti Šmarje pri Jelšah. V Logatcu so nekomu prav prišla navodila, kako iz skednja narediti rezidenco, ki smo jih v Dnevniku objavili s pomočjo prostorskega strokovnjaka Borisa Kočevarja. Tamkajšnja upravna enota je namreč prejela vlogo za gradnjo skednja s tlorisno površino 126 kvadratnih metrov, kjer je v pritličju poleg skednja predvidena vinska klet, v nadstropju pa dve shrambi, soba, kuhinja in kopalnica. Nekaj podobnih vlog so prejeli še na nekaterih drugih upravnih enotah. Na mnogih od njih investitorji zahtevajo odobritev gradnje večjega števila nezahtevnih objektov na eni parceli, oba rekorderja med njimi pa so glede na zbrane podatke zabeležili v Grosupljem – eden si je na svojem zemljišču zaželel 14 nezahtevnih objektov, drugi le enega manj, to je 13. Na upravni enoti Šmarje pri Jelšah bi si en investitor rad postavil 7 garaž, drugi 6 pomožnih kmetijskih objektov, tretji pa bi si sezidal kar 3 zidanice. V Žalcu je bila ena stranka še posebno inovativna – zaželela si je gradnjo kombiniranega gozdarsko-kmetijskega objekta, kot je sama poimenovala združitev več objektov različnih namembnosti v en objekt (uredba izraza kombinirani gozdarsko-kmetijski objekt ne pozna).
Večina vlog zavrženih
Kmetijska dejavnost v Sloveniji cveti, bi lahko rekli glede na število vlog za gradnjo pomožnih kmetijskih objektov. Toda kot so med drugimi opozorili na dravograjski upravni enoti, je »več kot jasno, da jih stranke ne bodo uporabljale za kmetijske namene«. Večina upravnih enot beleži opazen porast vlog za gradnjo skednjev, kmečkih lop, senikov, kašč, kozolcev... Čeprav naj bi šlo za manjše nezahtevne objekte, zahteve investitorjev niso skromne. Visok delež vlog se nanaša na gradnjo sto ali več kvadratnih metrov velikih pomožnih kmetijskih objektov, saj te po novem uredba dovoljuje. Povečalo se je tudi zanimanje za gradnjo zidanic, garaž, opornih zidov, nadstreškov... Samo v enem mesecu od uveljavitve sporne Černačeve uredbe 9. marca letos je 56 od 58 upravnih enot po Sloveniji (upravni enoti Cerknica in Lenart se na naša vprašanja še nista odzvali) prejelo 5101 vlogo za gradnjo nezahtevnega objekta ali legalizacijo že stoječega objekta, medtem ko je bilo teh v celotnem lanskem letu skupno 7506. Na udaru so predvsem obalne občine Koper, Izola, Piran, število vlog pa je od uveljavitve Černačeve uredbe že preseglo lanske celoletne številke tudi na območjih upravnih enot Novo mesto, Celje, Grosuplje, Nova Gorica, Ravne na Koroškem, Ribnica, Radovljica in Dravograd.
Čeprav se je velika večina upravnih enot že lotila presojanja prejetih vlog (obravnavajo jih po vrstnem redu glede na dan prejema vloge), je bilo doslej izdanih le manjše število gradbenih dovoljenj. Med rešenimi zadevami so večinoma takšne, ki so bile zavržene, zavrnjene oziroma umaknjene. Pri tem so se mnoge od njih nanašale na gradnjo enostavnega objekta, za katerega ni treba pridobiti nobenega gradbenega dovoljenja (kljub temu ga mora investitor postaviti v skladu z občinskimi prostorskimi akti). Tako v Piranu dovoljenja za gradnjo niso izdali niti v enem od 38 rešenih primerov, zavrženi sta bili tudi obe rešeni zadevi v Novem mestu. V Kopru so doslej izdali 4 gradbena dovoljenja (od 15 rešenih zadev), v Celju 17 (od 63 rešenih), v Grosupljem 3 (od 23 rešenih), podobna razmerja pa veljajo tudi za druge upravne enote. Zakon o upravnem postopku sicer določa, da mora upravna enota o vlogi za gradbeno dovoljenje odločiti v dveh mesecih po prejetju popolne vloge.
Prosti lov na prostor vendarle omejen
Ob tem vsaj v nekaterih občinah vendarle ne bo tako enostavno priti do skednja-rezidence, kot je sprva kazalo. Skoraj dva tedna po uveljavitvi Černačeve uredbe (od 9. marca do uveljavitve prvih sprememb 21. marca) je bil sicer odprt prosti lov na prostor, kot so se izrazili nekateri prostorski strokovnjaki. Edini omejitvi, ki ju je v uredbi postavila vlada, sta bili skladnost objektov z namensko rabo zemljišča in odmik gradnje od meje za najmanj polovico višine objekta, občinski pogoji umeščanja objektov v prostor pa so veljali le, če so bili za investitorja ugodnejši. Toda tudi o vlogah za gradnjo, ki so jih prejeli v tistem času, bodo na upravnih enotah odločali na podlagi predpisov, ki veljajo v trenutku odločanja o vlogi. Tako določajo pravila sodno-upravne prakse, so nam pojasnili na koprski upravni enoti, drugačno postopanje pa bi bilo mogoče le, če bi ga vlada predpisala v prehodnih določbah uredbe.
Ker tega ni storila, po obeh spremembah uredbe zdaj velja, da je gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov mogoča tam, kjer to dopuščajo občinski prostorski predpisi. V nekaterih občinah ti investitorjem še vedno puščajo veliko manevrskega prostora (recimo v piranski), v drugih pa manj oziroma sploh ne. V Krškem lahko tako zidanice gradijo le tisti, ki imajo v lasti tudi vinograd, medtem ko so mnoge občine določile vsaj to, da je gradnja objektov mogoča le znotraj območij stavbnih zemljišč (recimo Koper) oziroma da na kmetijskih zemljiščih ni dovoljena (recimo Ljutomer). Za gradnjo na varovanih območjih pa morajo investitorji v vsakem primeru pridobiti še nekatera dodatna soglasja oziroma dovoljenja.
