Predvidene davčne stopnje za nepremičninski davek v kmetijstvu tudi po včerajšnjih pogajanjih med ministrstvom za finance in predstavniki kmečkih organizacij ostajajo nespremenjene. To pomeni 0,07 odstotka na gozdove, 0,15 na kmetijska zemljišča in 0,30 odstotka na objekte, namenjene kmetovanju.
Skale nazaj v nepremičninski zakon?
Nerodovitna zemljišča, kot sta Severna stena Triglava in dvatisočak Mrzla gora, ki so v lasti kmetov oziroma agrarnih skupnosti, so za zdaj izvzeta iz obdavčitve, vendar ni izključeno, da jih ne bo vlada vrnila v nastajajoči zakon o davku na nepremičnine in jih simbolično obdavčila, saj naj bi njihovo izvzetje iz obdavčitev izzvalo revolt.
Ministrstvo za finance naj bi kmetom sinoči znova ponudilo roko; predlagalo je davčno kapico, po kateri bi v letu 2014 najvišji nepremičninski davek na hektar kmetijskega zemljišča znašal okoli dvajset evrov in na hektar gozda največ pet evrov. Po dosedanjih izračunih bi povprečni davek na hektar kmetijskega zemljišča znašal okoli 23,8 evra (najvišjega, več kot 160 evrov na hektar, bi plačevali v Izoli in Piranu), na hektar gozda pa približno 6,2 evra (najvišji, skoraj 55 evrov, bi bil v občini Kamnik). Koliko manj davka bi ta odpustek navrgel državnemu in občinskim proračunom, ta trenutek menda še ni znano.
Za zmernejši prehod v novo obdavčitev
Bo pa imela vlada v vsakem primeru velikanske težave, da bo z nepremičninskim davkom pobrala 205 milijonov evrov, kolikor je zapisala v predlogu sprememb proračuna za leto 2014, ki je že v državnem zboru, medtem ko se predlog zakona o davku na nepremičnine, na katerem gradi ta proračun, še ni prebil niti do vladne obravnave. In se prav kmalu ne bo, saj naj bi ministrstvo za finance prihodnji teden nadaljevalo pogajanja s predstavniki kmetov, občin in najbrž še s kom.
Pivški župan Robert Smrdelj, ki je hkrati predsednik Združenja slovenskih občin, pravi, da občine predlagajo, naj se nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, ki so ga doslej pobirale, še nekaj časa ohrani, vlada pa naj vzporedno uvede še del davka, ki se bo stekal v državni proračun. »To bi bil zmernejši prehod v novo obdavčitev. Tega vladnega eksperimenta nas je strah tako z vidika prihodkov občin kot tudi z vidika obremenitev davčnih zavezancev,« nam je pojasnil Smrdelj. A ker vlada vztraja pri prvem pobiranju nepremičninskega davka že sredi prihodnjega leta (davčni zavezanci naj bi odločbe o odmeri davka prejeli do 31. maja 2014), so si tudi občine izposlovale odpustek.
Tveganje naj prevzame država
V najbolj sveži različici predloga zakona o davku na nepremičnine piše, da bodo občine v prehodnem obdobju (v letih 2014 in 2015) dobile tolikšen delež nepremičninskega davka, da bo enak znesku, ki so ga v letu 2012 zbrale z nadomestilom za uporabo stavbnih zemljišč, z davkom na premoženje in s pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest. To hkrati pomeni, da se bodo občine, ki nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč doslej niso zaračunavale, obrisale pod nosom tudi za možne prihodke iz nepremičninskega davka. Takšno rešitev so predlagale občine same (vztrajajo celo pri triletnem prehodnem obdobju). So se s tem zavestno odrekle večjim denarnim prilivom, ki naj bi jim jih navrgel nepremičninski davek? Najverjetneje ne, kajti Robert Smrdelj trdi, da so na finančnem ministrstvu potencialne prilive napačno ovrednotili. Občine so doslej z nadomestilom za uporabo stavbnih zemljišč na leto zbrale okoli 192 milijonov evrov, z nepremičninskim davkom, če bi ostale davčne stopnje takšne, kot so trenutno predlagane, bi jih približno 190 milijonov. Toda od tega zneska je treba odšteti dobrih 40 milijonov evrov nepremičninskega davka, ki ga bodo morale občine kot lastnice nepremičnin zaračunati same sebi in ga polovico nakazati v državni proračun.
»Prehodno obdobje, v katerem bomo občine dobivale enak znesek davka kot doslej, smo si izposlovale zato, da ne bi posledic tega turbulentnega eksperimenta, ki se ga gre vlada, nosile same. Prehodno obdobje pomeni, da bo vsa tveganja zaradi uvedbe nepremičninskega davka prevzela država, saj je pri njegovem pobiranju pričakovati velike težave. Občine imamo izkušnje s pobiranjem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Ko smo zavezancem izdali odločbe o odmeri, se jih je več kot polovica pritožila. To je vzorec, ki se bo skoraj gotovo ponovil tudi pri pobiranju davka na nepremičnine in bo treba denar vračati,« napoveduje Smrdelj. In poudarja, da bodo davčni zavezanci geodetsko upravo, ko jim bo (predvidoma do 1. februarja 2014) znova poslala podatke o vrednosti njihovih nepremičnin in hkrati tudi informativni izračun davka, zasuli s pritožbami. »Ko gre za plačilo, bo vsak 300-krat preveril pravilnost podatkov,« je prepričan naš sogovornik.