Srednjeročni obrambni program Slovenije do leta 2018 predvideva temeljito reorganizacijo Slovenske vojske na področju poveljevanja in organiziranosti po enotah. Gre za dolgo pričakovan dokument, ki je logično nadaljevanje konec lanskega leta sprejete obrambne strategije. Že ta je bila precej varčevalno naravnana, zato tudi srednjeročni program teži k temu, da bo slovenska vojska bolj specializirana za natančno določene naloge.
Med najbolj zanimivimi deli kar 51 strani dolgega dokumenta pa so opuščanja in nakupi opreme. Tako bomo že letos po trinajstih letih delovanja ukinili raketno baterijo zračne obrambe Roland in do konca prihodnjega leta trajno izločili tudi vso opremo. Slovenska vojska se bo znebila presežka tankov in šolskih letal, zmanjšala število objektov, do leta 2015 naj bi ustanovili vojaški odpad ter organizirali vojaško trgovino.
Večje nakupe država načrtuje po letu 2015 oziroma šele leta 2017, ko naj bi poskrbeli za nakup kolesnih vozil s povečano balistično in protiminsko zaščito, leta 2018 pa kupili tudi nekaj bojnih vozil pehote 8 x 8 z ustrezno ognjeno močjo. Kupovali bomo minomete, opremo za »obvladovanje množic« ter precej elektronske in komunikacijske opreme. Vojska je v upravljanje prevzela razvpiti falcon, ki ga bo do sredine leta dala »na voljo« drugim državam članicam Nata ali pa VIP-prevozom ali državnemu protokolu.
Brezpilotna letala že čez dve leti
Najbolj presenetljivo pa je, da je v srednjeročnem programu dobesedno zapisano tudi: »Za izvidovanje, opazovanje in odkrivanje ciljev iz zraka bodo leta 2015 kupljena brezpilotna letala različnega dosega.« Gre za v javnosti zelo sporna letala, ki jih v svojih bojnih operacijah redno uporablja ameriška vojska, a so pred kratkim ameriški akademiki ugotovili, da njihova uporaba povzroča tudi preštevilne civilne žrtve. Tako imenovani droni so sprožili tudi hudo polemiko v Nemčiji, ki si tri taka letala zdaj izposoja, rada pa bi razvila ali kupila svoje. Za nadzor nad Sredozemljem bi jih rada imela tudi evropska agencija za zunanje meje Frontex. V finančnem načrtu za naslednja štiri leta je Nemčija za tri drone skupaj s postajami predvidela 168 milijonov evrov. Za sodelovanje pri razvoju evropskih brezpilotnih letal pa bo Nemčija primaknila 660 milijonov evrov. Kako namerava Slovenija priti do teh letal, nam na generalštabu Slovenske vojske včeraj še niso znali natančneje razložiti. »Nikjer ni določeno, da bi sami kupili ta letala, niti da bi sodelovali pri skupnem nakupu. Izražena je zgolj potreba po njih, saj zagotavljajo pravočasno zbiranje obveščevalnih podatkov, nadzor in usmerjanje ognjev ter kontrolo ozemlja. V naših načrtih je predvsem tip, namenjen taktični uporabi in zaščiti sil,« je razložil tiskovni predstavnik Slovenske vojske Simon Korez. Za projekt so v letu 2015 načrtovana sredstva v višini 2,5 milijona evrov, kar seveda niti slučajno ni dovolj za morebiten nakup, morda kvečjemu za najem.
Večja premestljivost sil
Sicer pa ti konkretni ukrepi sledijo usmeritvam reorganizacije Slovenske vojske. Bistvo je v tem, da bo imela vojska po novem dve pehotni brigadi, podporno brigado in polk vojaškega letalstva. Pričakujejo lažje in učinkovitejše poveljevanje, več pristojnosti bo imel neposredno generalštab Slovenske vojske, ki ga vodi brigadir Dobran Božič, ukinjeno pa bo poveljstvo sil. Slovenska vojska bo še naprej sodelovala v mednarodnih misijah, kjer naj bi bilo vedno okoli 400 pripadnikov. Temu je namenjena tudi večja premestljivost sil.
Slovenska vojska bo glede na načrte do leta 2018 imela 9100 pripadnikov, od tega 1500 pripadnikov rezervne sestave. Predvideva pa se temeljito krčenje na upravnem delu, se pravi znotraj ministrstva za obrambo. V prihodnjih petih letih naj bi število zaposlenih zmanjšali za 210. Letos in prihodnje leto bo Slovenija za obrambo namenila 413 milijonov evrov, ta znesek naj bi se do konca leta 2018 povečal na 486 milijonov na leto. Ob tem je treba dodati, da so se obrambni stroški v zadnjih letih že skrčili, saj so leta 2010 znašali 1,64 odstotka BDP, lani pa le še 1,16 odstotka.