Slovenija, ki naj bi nekoč veljala za medlo, a urejeno državo, je bila v krizi že večino lanskega leta, piše Economist na blogu. Kriza in recesija naj bi poleg težav bank vse bolj jezni javnosti razkrili tudi (domnevno) skorumpiranost velikega dela politične elite.
Pisec bloga nato povzame dogodke po volitvah decembra 2011, po katerih je vlado oblikoval Janez Janša in začel uvajati varčevalno politiko in "zakasnele" reforme.
Omeni velike demonstracije, a za pravo presenečenje je januarja z ugotovitvami o Janši in predsedniku Pozitivne Slovenije Zoranu Jankoviču poskrbela komisija za preprečevanje korupcije, piše pisec bloga. Jankovič je vodenje stranke zaradi tega predal Bratuškovi, a naj bi še vedno nadzoroval delovanje stranke.
Economist navaja Janševo primerjavo z dolžino krila
Kot piše Economist na blogu, je Janša "iznajdljiv" politik in je še veliko prezgodaj, da bi ga odpisali. Očitno misli, da vlada Bratuškove, če ji jo bo uspelo oblikovati, ne bo trajala dolgo, piše in navaja primerjavo z dolžino njenega krila.
Med drugim se Bratuškova pogaja z SD in evropska poslanka iz njenih vrst Tanja Fajon naj bi dejala, da je vse prej kot jasno, da bo dogovor moč doseči. Po njenih besedah obstajajo "močne sile, ki bi junija raje imele predčasne volitve".
Economist piše, da je "precej mogoče", da Bratuškovi v dveh tednih ne bo uspelo sestaviti vlade.
FT na svojem blogu medtem piše, da se je politična kriza po izvolitvi Bratuškove za mandatarko premaknila v novo fazo. Izvolitev sicer pomeni priložnost zanjo, da poskrbi za politično stabilnost, ki jo Slovenija glede na ekonomske težave, potrebuje, a uspeh ni zagotovljen.
Že včeraj so mnogi mediji po evropskih državah poročali o slovenski politični situaciji.
Pred Bratuškovo dva tedna pogajanj
Pred Bratuškovo sta dva tedna pogajanj z raznoliko skupino potencialnih političnih zaveznikov. Če ji bo uspelo, se bo morala spopasti z vse večjimi ekonomskimi in socialnimi problemi ali pa tvegati finančni zlom in pomoč unije. Nobene gotovosti ni, da ji bo uspelo opraviti že prvo nalogo - oblikovanje vlade -, kar bi vodilo v predčasne volitve, piše FT.
Finančni analitik Andraž Grahek je za časnik povedal, da so imeli "novi domnevni politični zavezniki" skupen cilj, da odstranijo Janšo, medtem ko je vse drugo predmet pogajanj. "Glede na njihova različna politična ozadja, je to podobno žongliranju z nitroglicerinom," je dejal.
Največjo težavo pri pogajanjih naj bi predstavljal način, kako se boriti z vse večjim javnim dolgom. Navaja razlike v pogledih med nekdanjim finančnim ministrom Janezom Šušteršičem in Bratuškovo, ki je stroge varčevalne ukrepe primerjala s "srednjeveško medicino" in puščanjem krvi.
Znova ugibanja o pomoči EU
FT piše še o gospodarskih težavah Slovenije in navaja neodvisnega svetovalca Luka Oreškoviča, ki meni, da bo Slovenija v primeru, da Bratuškova ne izvede vsega pravilno, morala zaprositi za pomoč EU.
Političnih razmer se je v današnji izdaji na kratko dotaknil tudi nemški časnik FAZ, ki piše, da so se v četrtek začeli pogovori o oblikovanju nove vlade. Bratuškovo naj bi glede tega čakala težka naloga, saj je nova parlamentarna večina politično heterogena.
Sloveniji je besedo namenil tudi Wall Street Journal
Celo večkrat v roku nekaj ur, piše portal Delo. V prispevkih avtorji razglabljajo o vzponu Slovenije iz komunizma, o njenem nekdanjem regionalnem zvezdniškem statusu in o trenutni zadolženosti podjetij.
Eden glavnih razlogov za trenutno situacijo, v kateri se je znašla Slovenija, avtor Leos Rousek vidi v privatizaciji gospodarstva in odvračanju tujih investitorjev. Naše banke so po njegovem mnenju šibkejše kot španske, saj naj bi imeli 6,8 milijard slabih kreditov. V prispevku so omenjeni tudi prevzemi Merkurja in Bine Kordež, Pivovarna Laško, Istrabenz in Mercator, kot primeri nekdaj uspešnih podjetij, danes pa manj uspešnih.
Isti avtor se v drugem prispevku dotakne naših gradbenih baronov. Slovenci naj bi bili zafrustrirani in jezni zaradi izgubljenih priložnosti ter politične pogoltnosti. Dotakne se še nezaupanja ljudi v politiko in množičnih protestov.
