Pobudo za izredni inšpekcijski nadzor nad delom Centra za socialno delo (CSD) Celje, ker dveh mladoletnih otrok, bratca in sestrice, ni dodelil v varstvo babici M. S., temveč ju je namestil v eno od rejniških družin na Celjskem, so na inšpektoratu za delo (tudi zaradi naših vprašanj) obravnavali prednostno. Po temeljitem pregledu dokumentacije so ugotovili, da celjski CSD v postopku ni naredil napak, ki jim jih očita babičina pravna zastopnica Nataša Freitag, zato tudi ni pravne podlage za uvedbo izrednega inšpekcijskega nadzora. Kljub temu bo socialna inšpekcija pregledala celotno dokumentacijo v tem primeru in o delu CSD izdelala strokovno oceno.
Medtem pa je zgodba dobila novo nadaljevanje. Rejnica, ki je, kot poudarjajo na celjskem CSD, dve leti zgledno skrbela za danes dveletnega fantka (dobila ga je, ko je bil star komaj mesec dni) in za deklico, ki je zdaj stara pet let, se je nadaljnjemu rejništvu odpovedala – klonila je pod težo pritiskov in groženj s strani babice. »Srce se mi para, ker sta se otroka odlično vživela v našo družino, zelo smo ju imeli radi, a pritiski so bili prehudi,« nam je svojo plat zgodbe povedala rejnica. Je pa prepričana, da bo zanju enako lepo poskrbljeno tudi v novi rejniški družini, v kateri sta dober teden dni. A le, če bo babica »dala mir«.
Zgodba 54-letne babice M. S. je drugačna: za vnuka se bori že dve leti, a na CSD Celje zaradi osebnih zamer, ker je včasih uporabila ostre in neprimerne besede, zavestno pozabljajo na koristi otrok.
V tančico skrivnosti zaviti prvi dve leti
Kot smo že poročali, oče (torej sin M. S.) in mamica otrok zanju trenutno nista sposobna skrbeti. Oče je zaradi zasvojenosti z drogami še na zdravljenju, mamica pa se je po navedbah CSD že izvila iz objema alkoholne odvisnosti in zdaj z zaposlenimi na centru in tudi z rejniki zgledno sodeluje. Z otrokoma ima redne stike, ta pa se obiskov mamice tudi veselita. Redna srečanja z vnukoma ima v zadnjih tednih tudi babica, ki so ji na začetku stike zelo omejili. Sumili so namreč, da je vnukinjo, dokler je ta še živela v matični družini, spolno zlorabljala. Babica to odločno zanika, še zlasti pa jo je, kot pravi, prizadelo, ker naj bi rejnica deklico celo prepričevala, da jo babica zlorablja. Tovrstne sugestije je na sodišču potrdil tudi sodni izvedenec klinične psihologije.
So pa čudno dekličino vedenje, ki so ga zaznali, po naših informacijah z odnosom babice povezali v dekličinem vrtcu ter o tem obvestili tako CSD kot tudi tožilstvo, policijo in sodišče. Prav tako je bila na obnašanje deklice pozorna psihologinja celjskega CSD Irena Muršič, ki je nadzorovala stike vnukinje s staro mamo in o tem pisala poročila. A so bili stiki pod nadzorom uvedeni šele, ko so deklico iz matične družine pri njenih dveh letih in pol že namestili v rejniško, in tako ostaja torej dogajanje v prvih dveh letih in pol otrokovega življenja zavito v tančico skrivnosti.
Mamica se ne strinja, da bi babica skrbela za vnuka
Kot je za Dnevnik pojasnila vršilka dolžnosti glavne inšpektorice za delo Nataša Trček, je center za socialno delo v skladu z zakonodajo in strokovnimi načeli dela pri obravnavi tovrstnih družinskih problemov vedno dolžan slediti čim večji koristi otroka, ne pa podlegati željam starih staršev, v tem primeru babice. »Stara mama je v življenju vsakega otroka vsekakor pomembna, ni pa pomembnejša od staršev. In starši so tisti, ki se morajo v prvi vrsti strinjati z namestitvijo v rejniški družini, v kateri se lahko otroci umirijo in niso pod nenehnimi pritiski.« Vselej se ob namestitvi otrok v rejniško družino znotraj CSD oblikuje tudi posebna skupina, ki spremlja, kaj se z otroki kasneje dogaja. S skupino v konkretnem primeru, po navedbah Trčkove, dobro sodeluje predvsem mama, ne sodeluje pa babica, ker se mama s tem ne strinja. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa pojasnjujejo, da je država namestitve otrok, ki še kot mladoletni ostanejo brez staršev ali pa ti zanje ne morejo ustrezno skrbeti, zakonsko dobro uredila. Namestitev v rejniški družini je ena od možnih rešitev. Seveda so lahko rejniki tudi sorodniki, a samo zaradi sorodstva ti niso v prednosti pred drugimi rejniki. Kot so nam dejali na ministrstvu, CSD to, kam bo namestil otroka, vedno skrbno pretehta in izbere tisto možnost, ki je otroku v korist. Seveda je lahko dodelitev otroka nekomu, ki ga ta že pozna, velika prednost, a je treba v takšnih primerih posebne okoliščine, ki izhajajo iz sorodstvenega razmerja, še skrbneje proučiti.
Da se ne bi na koncu izkazalo, da so si sorodniki, na primer stari starši, prizadevali za skrbništvo zgolj zaradi lastnega občutka krivde in pritiska okolice, ker njihovi otroci pač niso mogli ali znali poskrbeti za njihove vnuke, pravijo na ministrstvu.