Nussdorferjeva je razložila, da se ob začetku svojega mandata sooča s težavami, ki so na žalost že dobro znane, da pa je veliko problemov, ki jih na novo generirata revščina in brezposelnost.
Pravna država? Odvisno koga vprašate
Mnogi problemi se dotikajo otrok, zlasti iz razvezanih družin in v rejništvu, potem so to še dolgotrajni sodni postopki, kršitve, ki izhajajo iz delovnih razmerij, kot so neizplačevanje plač in prispevkov za socialno varstvo, stanovanjska problematika, resni problemi okolja, problematika diskriminacije, sovražnega govora, problemi invalidov in manjšin. Kot enega večjih problemov je izpostavila izvršbe na nepremičnine, saj je nezmožnost plačevanja obveznosti vse večja, kar je seveda posledica brezposelnosti.
Ob vse večjem nezadovoljstvu državljanov Slovenije tako z vlado kot s sodniško vejo oblasti se pojavlja vprašanje, ali je Slovenija sploh še pravna država. »Če bi vprašali tiste, za katere so se različni pravni postopki slabo končali, bi zagotovo dejali da ne. Če pa bi vprašali one, ki so v postopkih 'zmagali', bi dejali, da pravna država živi. Torej je pogosto vse odvisno od posameznikov, ki svoje probleme predstavijo in povečini so to slabe prakse,« meni Nussdorferjeva, ki dodaja, da imajo ljudje zato upravičeno občutek, da nič ne deluje, da je vse podkupljeno, vse krivično. Poudarila je, da bi postopki morali biti hitrejši, sodna veja oblasti pa bi »se morala ob zaključkih tu in tam vključiti in reči zadnjo besedo, tudi pred javnostjo. Tako pa govorijo le stranke in pomembno je, katera ima več besede, katera je bolj znana in tisti ljudje preprosto verjamejo«.
Ta država je za nekatere še preveč socialna
Druga tematika je socialna država, ki je, tako Nussdorferjeva, »za ene še preveč socialna«. »Imajo prav vse, ni se jim treba za nič boriti, za nič niso prikrajšani, drugi pa občutijo bedo, žalost, nesrečo, bolezen in so na "stranskem tiru. … Varuh je tudi zato, da institucije opozarja na pravice, ki jih kršijo, ne da bi celo tisti, ki trpijo, nanje sploh opozorili," pravi.
Prednostnih nalog še nima, saj se želi rped tem pogovoriti s sodelavci, računa tudi na njihove dolgoletne izkušnje. Zaveda se, da "ni čudežne paličice, ki bi slabe rešitve spremenila v dobre'', gre za potrebo po širših sistemskih spremembah, ki ne pomagajo le enemu, pač pa mnogim ljudem, ki se srečujejo z enakimi problemi, pojasnjuje v odgovoru o svojem pogledu na vlogo varuha.
Neizrečena beseda je tvoj suženj, izrečena tvoj gospodar
Odhajajoča varuhinja Zdenka Čebašek-Travnik je opozarjala tudi na pojave sovražnega govora. Nussdorferjeva je dejala, da je res, da smo v času politične krize in boja za glasove potencialnih volivcev ter v času brezposelnosti in nezadovoljstva ljudi, v času, kjer ni prostora za prijazne besede. »Vsepovsod je veliko nestrpnosti, zažigajo se lutke, ljudje odreagirajo na vsako besedo, ki jo kdo izreče,« opozarja Nussdorferjeva. »Zagotovo velja rek, ki si ga bom izposodila: 'Neizrečena beseda je tvoj suženj, izrečena tvoj gospodar'. To velja zlasti pri besedah, ki predstavljajo vsem znane zgodovinske pojme in med njimi je tudi fašizem. Beseda sama je dovolj zgovorna, še huje, če ji karkoli dodamo. Takrat sploh ni pomembno, kaj je kdo mislil, to bi upoštevali le pri kazenski odgovornosti, pač pa kako so to razumeli drugi. Za take besede tako ni prostora na zborovanjih, javnih nastopih, v majhnem slovenskem prostoru, ki nikakor ne more pozabiti zgodovine, ne levih in ne desnih, pokopati sporov preteklosti in se spraviti med seboj.« Sama se bo, napoveduje, dosledno zavzemala za strpnost v govoru vseh politikov.
Varuhinja, ki v petek zapušča ta položaj, je o odnosu države do človekovih pravic dejala, da lahko že iz dejstva, da večino priporočil varuh ponavlja iz leta v leto, sklepamo, da država priporočil ne jemlje resno. Glede sociale in pravic delavcev pa Čebašek Travnikova meni, da smo na najnižji točki, odkar je Slovenija samostojna država. O tem več preberite v prispevku:
Zdenka Čebašek Travnik: Glede sociale in pravic delavcev smo na najnižji točki od osamosvojitve
