Žištova je na dan hišne preiskave pred Jakičevo hišo, ki ga v aferi Stožice preiskujejo zaradi domnevne zlorabe položaja in prevar pri pogodbah v času, ko je bil še direktor Zavoda Tivoli, s fotoreporterjem prišla še preden so tja prišli kriminalisti.
Jakič je nato zaradi odtekanja informacij vložil kazensko ovadbo zoper neznanega storilca. Ta bi po njegovem mnenju lahko prihajal iz vrst policije, tožilstva ali sodišča, ob tem pa Jakič upa, da bodo storilca tudi našli, saj da je krog zelo majhen. Žištova na pogovoru z zaposlenimi oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili svojega vira ne namerava razkriti.
Ohranjanje anonimnosti svojih virov je osnovno novinarsko načelo, čeprav si za to lahko kazensko odgovoren, je še povedala za STA. Kakor je še izvedela STA, so zaposleni na oddelku tudi pri novinarki Televizije Slovenija Metki Majer želeli izvedeti, od kod Žištovi informacije o preiskavi.
Pravica do vira temelj novinarstva v svobodni družbi
Član upravnega odbora Društva novinarjev Slovenije Primož Cirman opozarja, da je pravica do vira pravica, na kateri temelji novinarstvo v svobodni družbi. In tedaj, ko je vir razkrit, to ni več vir, je pojasnil. Viri pa so po njegovem mnenju pomembni za razkrivanje informacij, ki sicer ne bi nikoli prišle na dan, saj to ne bi bilo v interesu nosilcev moči.
Podrobnosti konkretnega primera Cirman ne pozna dobro, a na načelni ravni poudarja, da slovenska medijska zakonodaja skoraj v celoti ščiti novinarjevo pravico do vira. Izjema sta le primera, če bi se z nerazkritjem opustil pregon ali bi podatek, ki bi ga vir posredoval, v nekem kazenskem postopku služil kot ključni dokaz. Teh izjem pa v primeru Žištove ne zaznava.
Nimamo urejene pogoje za poseg v novinarske vire
Opozoril je tudi, da v Sloveniji na sistemski ravni nimamo urejeno, pod kakšnimi pogoji lahko represivne institucije posegajo v novinarske vire. Po eni od odločb Evropskega sodišča za človekove pravice bi se to moralo dogajati pod nadzorom sodišča, je povedal. To bi presojalo, ali je to, da vemo, od kod neka informacija prihaja, res pomembneje od tega, da smo za to informacijo izvedeli.
Žal se zdi, da novinarji, ki dregnejo v osje gnezdo, povezano z visoko politiko, postanejo hitro tarča sodnih postopkov, pa je za STA menil predsednik Združenja novinarjev in publicistov Tino Mamić. Pregovorno počasno pravosodje v takih primerih postane izjemno hitro in učinkovito, je opozoril.
V pravičnost slovenskega pravosodja je po njegovem mnenju zelo težko verjeti. Kot pravi, je primerov, ki dokazujejo, da pravosodje ne opravlja svoje funkcije, nešteto in pred zakonom nismo vsi enaki.
