Novinarstvo ni imuno za korupcijo. Prav mogoče je, da zaradi stanovske solidarnosti in lastnih interesov obelodanimo premalo zgodb o skorumpiranih novinarjih, kakršno je, na primer, razkril odmevni kazenski postopek zoper novinarja Vladimirja Voduška. Manjša zgodba, vsaj kar zadeva denarne zneske, zdaj meče slabo luč tudi na ugled odgovorne urednice Večera Katje Šeruga.

»Koliko stane integriteta?« se je v komentarju maja letos spraševala Šerugova. Odzvala se je na predvajanje policijskih posnetkov prisluškovanih telefonskih pogovorov, ki so hudo kompromitirali Večerovo kulturno novinarko Melito Forstnerič Hajnšek. »Verodostojnost in zaupanje nimata cene, pa naj bo še tako težko in boleče,« je še zapisala in v komentarju ugotavljala, da novinarstvo temelji na verodostojnosti in zaupanju. Ocenila je tudi, da velika večina slovenskih novinarjev svoj posel opravlja profesionalno, brez protiuslug.

Ko je bila vodilna urednica še mlada novinarka Večera, ni sodila med to večino poštenih medijskih peres. Tedaj je namreč za pisanje naklonjenih novinarskih prispevkov zahtevala in prejela denarno nagrado.

Honorar terjala tudi od založnika

Večer je 10. novembra 1999 objavil članek Katje Šeruga z naslovom Ustvarjalnost, drugačnost in občutljivost. V njem je poročala o knjigi Sijaj drugačnosti, ki jo je izdalo Ekološko-kulturno društvo Jasa, avtorji besedil pa so bili otroci in odrasli z motnjami v duševnem ali telesnem razvoju. Šeruga je za svoj prispevek prejela honorar časopisne hiše. Denar pa je terjala tudi od založnika. Ker ji ponujeni znesek ni zadoščal, je društvu 30. novembra 1999 poslala dopis z naslovom: Mnenje o določanju višine avtorskega honorarja.

»Članek je bil dokaj obsežen, obsegal je več kot 3000 znakov, kar je za propagandni članek zelo veliko,« je zapisala med drugim in dodala: »Mislim pa, da se strinjamo s tem, da članek o Sijaju drugačnosti ni bil kritičen, ampak zelo reklamen.« Naj opozorimo, da njen prispevek ni bil objavljen med oglasi, niti ni bilo kako drugače označeno, da gre za reklamno poročilo.

Verodostojnost dokumenta smo preverili v društvu Jasa. Tam so nam potrdili pristnost dopisa. Po besedah zastopnice društva Mateje Jamnik sega zgodba v julij 1997. Tedaj je mlada novinarka spisala članek z naslovom Prah na krilih pikapolonice, objavljen je bil 17. julija omenjenega leta. Za ta članek ji je društvo Jasa plačalo 7000 tolarjev, kar je bil za tiste čase razmeroma visok znesek za kratko novinarsko poročilo.

Izplačilo je Jamnikova utemeljila s tem, da naj bi Šerugova preslepila tedanjo administratorko društva, ker ji je trdila, da je napisala strokovno oceno knjige. Ko je dve leti kasneje znova pisala članek o Sijaju drugačnosti, je spet terjala denar, a so v društvu terjali pojasnila, zato je Šeruga spisala prej citiran dopis. Namesto denarja je prejela odgovor tedanje tajnice društva Tanje Dokler. »Dejstvo, da za to zahtevate honorar s strani založnika, kaže na tragično stanje v slovenskem novinarstvu,« je bila ogorčena Doklerjeva.

Štirinajst let kasneje je odgovorna urednica Šerugova zapisala v komentarju, da je novinarska zavezanost verodostojnosti »tudi sposobnost soočenja s samim seboj, sprejemanja odgovornih odločitev, ko pade po tebi, in postavljanja standardov dopustnega in nedopustnega za naprej«. V torek smo jo povprašali v zvezi z njenim početjem iz študentskih let. Novinarka, ki je v svojem poklicu znana po svoji neizprosnosti in nepopustljivosti do izprašancev, je prosila, da ji damo čas za razmislek do konca tedna.

Vsebino dopisa naj bi ji sugerirali...

Na vprašanje, ali je v svoji novinarski karieri kadar koli prejela denarno plačilo kot »protiuslugo« za objavo naklonjenega novinarskega prispevka, ni eksplicitno odgovorila. Zatrjuje, da od društva Jasa, s katerim je navezala stik prek gimnazijske sošolke, ni nikoli eksplicitno zahtevala honorarja. A njen dopis dokazuje nasprotno. Šerugova se s tem v zvezi izgovarja, da so ji vsebino dopisa sugerirali v društvu. »Kmalu zatem mi je postalo jasno, da je zgodba, katere razsežnosti zaradi neizkušenosti in nezrelosti nisem takoj dojela, najmanj skrajno čudna in služi nekim drugim namenom, ki jih nisem prepoznala takoj. Stike z društvom sem prekinila. Vem pa, da je z današnjimi očmi in brez konteksta ta dopis videti slabo,« ugotavlja Šeruga, ki nam »čudne« zgodbe ni pojasnjevala.

Po njenih besedah ji je nekdanji predsednik Jase Anej Sam predlagal različne oblike sodelovanja, ko je prevzela uredništvo Večera. Ker ga je zavrnila, je iz predala potegnil nekaj, kar naj bi dokazovalo njeno sporno delovanje, in s tem seznanil tudi vodstvo in nadzornike Večera, ki so avgusta – tako Šerugova – prejeli tudi njena pojasnila.

»Med bančnimi izpiski podatka o prejemu honorarja sicer nimam, a če sem ga prejela, kot trdi društvo, je to gotovo napaka izpred 17 let, ki pa se – to trdim z vso resnostjo in odgovornostjo – nikoli več ni ponovila. Vse, kar se je takrat zgodilo, in način, na katerega se je dogajalo, je bila dovolj velika šola, tudi na poti do izgrajevanja standardov, ki jih zagovarjam,« je še zapisala.

Družba Mediji