Kot so zapisali v stranki enakih možnosti, razlogi za spremembo ustave ne smejo in ne morejo biti zmanjševanje pravic državljank in državljanov ter krčenje možnosti referendumskih pobud in ljudske iniciative.
Strinjajo se, da je treba sistem države prilagoditi novim razmeram, a je treba na probleme po njihovem mnenju gledati celostno in v sladu s tem poiskati tudi ustrezne sistemske rešitve.
"Aktualna predstavniška politika nima več nobene legitimnosti glede na splošno izkazano nezadovoljstvo ljudstva za tako pomemben korak," so zapisali v pismu, ki so ga naslovili na predsednika republike Boruta Pahorja, strokovno skupino ustavne komisije in na parlamentarne stranke.
Da se vsako spreminjanje referendumske zakonodaje nemudoma ustavi in se nadaljuje šele takrat, ko bosta izvoljena nov parlament in vlada, predlagajo tudi v piratski stranki.
Menijo, da živimo v absurdnem času, "saj protestniki, s katerimi se strinja vsaj tri četrtine državljanov, na ulicah množično zahtevajo več neposredne demokracije, njihovi izvoljeni predstavniki pa na sestanku pri predsedniku države soglasno postavijo ukinjanje neposredne demokracije kot državno prioriteto številka ena".
Piratska stranka je najbolj kritična do predlagane omejitve, ki pravi, da je referendum veljaven le, če se ga udeleži vsaj 25 odstotkov vseh volivcev. "Ne znamo si predstavljati, da je mnenje 427.866 državljanov že vredno upoštevanja, medtem ko mnenje 427.865 državljanov še ni," so zapisali.
Prav tako odločno nasprotujejo predlagani referendumski omejitvi, ki pravi, da referenduma ni več mogoče razpisati za zakone, ki zadevajo mednarodne pogodbe.
V stranki še menijo, "da imamo v Sloveniji predvsem krizo zaupanja v predstavnike ljudske oblasti, da pa bi se zaupanje v politiko povrnilo, je potrebna odkrita dvosmerna komunikacija ter dosledno sankcioniranje ljudi, ki so izigravali zakone".
Ob novem krogu razprav o novi referendumski ureditvi so sicer že v soboto iniciative Referendum državljanom, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in Mreža za neposredno demokracijo predsednika republike Boruta Pahorja pozvale, da "v slogu nekdanjih Drnovškovih pogovorov organizira temeljito in vsebinsko pluralno javno razpravo".
