Spori okoli KD se vlečejo že od aprila, ko je Geodetska uprava Republike Slovenije (Gurs) prvič objavila nove izračune KD in jih nato še trikrat popravila. Vlada je včeraj sicer sprejela uredbi o novih izračunih KD in ju bo objavila v Uradnem listu, a ker se lastniki gozdov, sadovnjakov in vinogradov še vedno pritožujejo nad domnevno previsokim KD, je ministrski zbor na dopisni seji ministrstvoma za kmetijstvo in finance ter Gursu naložil, da ustanovijo strokovno delovno skupino.
Nova delovna skupina in novi zakon
Naloga delovne skupine bo preveriti natančnost izračunov KD, metodologijo in uporabljene podatke, nato naj bi pripravila potrebne vnovične spremembe zakona o ugotavljanju KD, ki je zadnjo spremembo doživel šele pred dvema mesecema. Takrat je državni zbor na predlog vlade odločil, da se v letu 2013 KD za iste površine ne sme povišati za več kot desetino v primerjavi z letom 2012. Novi zakon pa naj bi predpisal, da bo največ desetodstotno letno povišanje KD veljalo tudi od leta 2014 naprej.
Naši viri na Gursu menijo, da bo v praksi to težko izpeljati, saj so tovrstni izračuni zelo zahtevni in dragi. Ocenjujejo, da bi bilo treba zakon o ugotavljanju KD kvečjemu spremeniti v delu, ki govori o statističnih regijah kot eni od podlag za izračun KD. Zakon o ugotavljanju KD iz leta 2011 je namreč močno spremenil sistem pavšalne obdavčitve osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Namesto katastrskih razredov je uvedel bonitetne razrede, namesto katastrskih kultur se upošteva dejanska raba zemljišča in namesto katastrskih okrajev proizvodna območja, ki so statistične regije.
Statistične regije neprimerne za določitev KD
Vseh regij je dvanajst, vendar strokovnjaki opozarjajo, da statistične regije nimajo nobene zveze z naravnimi danostmi, zato so pregrobe za določitev KD. Po njihovi oceni bi bili veliko boljši katastrski okraji, ki pa jih je Slovenija ukinila. V primeru, če bi statistične regije izločili iz zakona o ugotavljanju KD, bi bilo treba podatke o količini pridelkov za manjša proizvodna območja dobiti kako drugače, saj jih državni statistični urad ne zbira več. Prav tako ne agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki izplačuje kmetijske subvencije. Če bi agencija poleg podatkov, kaj kdo poseje, zbirala še podatke o količini pridelka, težav z izračunom KD menda ne bi bilo. Da bi bili z izračuni zadovoljni prav vsi, pa ne gre pričakovati. KD je namreč pavšalna obdavčitev, in sicer je to razlika med pričakovanim tržnim prihodkom in stroški. In če so stroški večji od prihodkov, je KD negativen, kar se je tokrat zgodilo pri oljčnikih.
Po zadnjih ocenah naj bi KD na ravni države znašal okoli 130 milijonov evrov, vendar bo za leto 2013 v resnici precej nižji, saj po junijski spremembi zakona o ugotavljanju KD ta na isti površini ne sme biti več kot za desetino višji, kot je bil v letu 2012. Ker bo imelo veliko kmetij po novem nižji KD kot doslej, bo to pomenilo tudi osip članstva v kmetijsko-gozdarski zbornici, ki je vezano prav na KD (obvezen član je vsak, ki je imel v letu 2012 vsaj 106,88 evra KD).
