Kot je v predstavitvi novele povedal minister za pravosodje Senko Pličanič, skušajo z novelo zakona o sodiščih in novelo zakona o sodniški službi, ki jo bo DZ prav tako obravnaval danes, uresničiti zavezo, ki sta jo vlada in sodstvo dala državljanom, namreč da se bodo do 1. marca prihodnje leto sodni zaostanki radikalno skrajšali.
Novela tako po njegovih besedah zasleduje predvsem večjo učinkovitost sodišč, ki jo bo ministrstvo med drugim skušalo doseči z nadzorno službo, ki bo delovala na ministrstvu, in bo preverjala, kako sodišča izpolnjujejo letne plane. Na drugi strani novela povečuje pristojnosti predsednikov sodišč in pristojnosti vrhovnega sodišča.
Minister poudarja, da gre pri obeh novelah za prvo fazo zakonskih sprememb, ki jim bodo sledili še drugi zakonski predlogi.
V predstavitvi stališč poslanskih skupin je Maša Kociper v imenu PS ocenila, da je šlo v pravosodju v zadnjih letih marsikaj narobe, a da stanje ni tako črno, kot se prikazuje.
Stanje v pravosodju bo po njeni oceni še izboljšala novela zakona o sodiščih. Ta prinaša povečanje samostojnosti sodne veje oblasti, večjo kakovost in nadzor nad sodno upravo ter povečanje odgovornosti sodstva. Glede nadzorne službe, ki bo delovala na ministrstvu, pa Kociprova ocenjuje, da ne bo posegala v neodvisnost sodnika pri odločanju.
Novela pravosodju ne bo škodovala
Vinko Gorenak (SDS) je dogajanje ponazoril z dogajanjem v okraju, kjer je minister Pličanič dober krajevni zdravnik in je bolniku postavil diagnozo, da je dementen in ima raka. Kot zdravnik bi moral minister takšnega bolnika takoj poslati na zdravljenje v klinični center, namesto tega pa mu je na mizo postavil kozarec cedevite. Ta bolniku sicer ne bo škodovala, vendar mu ne bo tudi bistveno koristila, je vpliv, ki ga bo imela novela na pravosodje, označil Gorenak.
Razlog, da novela pravosodju ne bo škodovala, je tudi razlog, da ji SDS po besedah Gorenaka ne bo nasprotovala, a hkrati v stranki ocenjujejo, da želenega učinka na pravosodje ne bo imela.
V SD so nasprotno prepričani, da bo imela novela pozitivne in konkretne učinke na pravosodje, jih pa moti služba za nadzor. Ta bo imela po besedah Majde Potrata med drugim možnost vpogleda v številne podatke sodišča, kar med drugim odpira možnost za politične posege v pravosodje. V SD bodo zato novelo v prvem branju podprli, a si bodo v nadaljevanju prizadevali, da se v zakon bolj natančno zapiše, česa omenjena služba ne more delati.
Treba je pripravi še druge zakone, ki bodo imeli večji učinek na pravosodje od omenjene novele
Rihard Braniselj (DL) ocenjuje, da služba že po dosedanjem predlogu ne bo imela možnosti posegati v neodvisnost sojenja. Služba namreč ne bo imela neposrednega stika s sodniki, pač pa bo nadzor opravljala preko predsednikov sodišč. Prav tako bo razrešitev predsednika sodišča v primeru neizpolnjevanja letnega načrta lahko le predlagala, o predlogu pa bo odločalo pravosodje, je dejal.
Jasmina Opec je v imenu SLS opozorila, da pravosodje ne deluje dobro, ko ga nekdo opozori na to, pa se začne sklicevati na neodvisnost. A spremembe so po besedah Opecove potrebne, omenjena novela pa je eden izmed prvih korakov k temu. Kljub temu po besedah poslanke v SLS ob noveli niso evforični. Želijo so tudi, da ministrstvo pripravi še druge zakone, ki bodo imeli večji učinek na pravosodje od omenjene novele.
Tudi Marjana Kotnik Poropat (DeSUS) ocenjuje, da je novela eden od korakov k učinkovitejšemu pravosodju, pa tudi ena od uresničitev zavez, danih državljanom in EU. »Z novelo dajemo državljankam in državljanom, pa tudi Bruslju jasen signal, da je vlada opozorila o slabem delovanju sodstvu vzela resno,« je ocenila. V DeSUS sicer opozarjajo na potrebo, da si Slovenija zastavi dolgoročne cilje, kako bo reševala težave v sodstvu.
Zakonske osnove za boljše delo sodišč so z novelo dane, zdaj pa je na pravosodju in delno tudi na strani ministrstva za pravosodje, da jih uresniči tudi v praksi, pa je v imenu NSi ocenila Iva Dimic. Dodala je, da v stranki od novele pričakujejo veliko.
