Državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar je pojasnila, da so spremembe zakona o izvrševanju proračunov za leti 2013 in 2014 v pretežni meri pripravljene zato, da se omogoči nemoteno izvrševanje proračuna do konca letošnjega leta, nekaj pa je redakcijskih popravkov.

Spremembe med drugim predvidevajo fleksibilnejšo ureditev finančnega inženiringa oz. področij, na katerih se lahko ta instrument uporabi. Zanj je v rebalansu predvidenih dodatnih 120 milijonov evrov, s katerimi bodo v navezi s SID banko s povratnimi sredstvi pomagali malim in srednje velikim podjetjem, ki se srečujejo s težavami pri zagotavljanju virov za sofinanciranje razvoja, investicij in tudi obratnih sredstev.

Predlog prinaša tudi povečanje najvišjega možnega obsega letošnjega zadolževanja za skoraj 900 milijonov evrov na nekaj manj kot štiri milijarde evrov, zagotavljajo pa se tudi dodatne pravice porabe evropskih sredstev za tiste nove projekte, za katere obstaja velika verjetnost, da bodo dokončani do konca tekočega večletnega evropskega proračuna 2007-2013. Njihovo umestitev v nabor projektov, ki se sofinancirajo iz sredstev EU, bo morala potrditi vlada.

Poslanci koalicijskih strank DL, PS in SD so predlogu novele napovedali podporo, saj gre za tehničen dokument, ki spremlja rebalans, medtem ko v DeSUS svojega stališča niso predstavili. Marko Pavlišič (DL) je zadovoljen, da se za finančni inženiring namenjajo dodatna sredstva.

»Gre za pomemben korak, s katerim želimo prispevati k čim prejšnjemu okrevanju gospodarstva,« je dejal Pavlišič. Tudi Matevž Frangež (SD) je menil, da so predlagane rešitve še eden od pomembnih korakov za financiranje podjetij. V SD sicer menijo, da bi morala vlada v nabor ukrepov vključiti tudi jamstveno shemo za mala, srednja in velika podjetja.

V SDS in NSi predlagane novele ne bodo podprli

Andrej Vizjak iz največje opozicijske stranke je kot razlog za to navedel povečanje kvote zadolževanja za letošnje leto za približno 900 milijonov evrov. »V SDS menimo, da so nadaljnje dokapitalizacije bank brez predhodnega očiščenja oz. prenosa terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) slaba rešitev in pomenijo ponovno metanje davkoplačevalskega denarja v vrečo brez dna,« je dejal.

V SDS namesto dodatnega zadolževanja predlagajo pospešen prenos terjatev na DUTB, dokapitalizacije pa naj bi izvedli s kupninami, ki bi jih prejeli na račun umika države iz gospodarstva. Vizjak se sicer boji, da je seznam 15 slovenskih podjetij, predvidenih za privatizacijo, »bolj ali manj mrtva črka na papirju«, saj ministrstvo za finance letos ne računa na nikakršne prihodke iz tega naslova. »Če bi se resno lotili teh postopkov, bi finančni izplen iz tega naslova lahko imeli že letos,« meni.

V SDS so zato pripravili dopolnilo, s katerim bi črtali člen, ki omogoča povečanje kvote za letošnje zadolževanje. Vlada tega predloga ne sprejema. Vraničarjeva je pojasnila, da je besedilo zakona prav v tem členu vezano na rebalans. Če želimo zagotoviti financiranje letošnjega proračuna, kot je predvideno, je treba v skladu s spremembami, ki jih prinaša rebalans, spremeniti tudi zakon o izvrševanju proračunov.

Glede predloga, da bi se za dokapitalizacije namenile kupnine od prodaje državnega premoženja, pa je Vraničarjeva pojasnila, da so se postopki prodaje začeli, ni pa mogoče pričakovati, da bodo letos tudi zaključeni. Glede prenosa slabih terjatev na DUTB pa je dejala, da je finančno ministrstvo na tem področju »maksimalno angažirano«, je pa treba pri tem procesu upoštevati tudi Evropsko komisijo.

Z njo je soglašal tudi Frangež. Obseg zadolževanja se mu zdi smiseln, saj je treba problem v bankah rešiti, odlašanje pa je zato nesmotrno. Prodajati premoženje čez noč se mu ne zdi dobro, saj smo lahke tako tarče za podcenjen način privatizacije, nemogoče pa je oceniti tudi, kdaj bo zagotovljen finančni izplen z naslova privatizacije.

Dodatno zadolževanje

Jožef Horvat (NSi) je dejal, da so v stranki zaskrbljeni nad možnostjo dodatnega zadolževanja v letošnjem letu. Ta sredstva bodo namenjena za nove dokapitalizacije bank, breme zgrešenih poslovnih odločitev uprav in nadzornih svetov državnih bank pa se bo prevalilo na davkoplačevalce. »V NSi temu nasprotujemo,« je dejal.

Franc Bogovič (SLS) je spomnil, da v njihovi stranki v osnovi nasprotujejo predlaganemu rebalansu, predlagani noveli o izvrševanju proračunov pa ne bodo nasprotovali. Prava usmeritev se mu zdi, da se poskuša poenostaviti in spodbuditi črpanje evropskih sredstev iz tekoče finančne perspektive. So pa v SLS napovedali podporo predlaganemu amandmaju SDS.

Glasovanje o predlogu rebalansa in spremljajoče novele bo danes.