Janševa vlada je že na prvi seji, ki jo je sklicala na dan svoje zaprisege v državnem zboru februarja lani, razrešila starega (Sebastjana Selana) in imenovala novega direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Damirja Črnčeca, ki ga je na svoji zadnji seji v torek tudi razrešila), namesto direktorja vladnega urada za komuniciranje Darijana Koširja je imenovala Anžeta Logarja, takratnega direktorja urada za verske skupnosti Aleša Guliča pa je zamenjala s Stankom Baluhom.
»Mandatarkina izjava ni bila najbolj posrečena«
Janševa vlada je tudi v zadnjih izdihljajih na veliko kadrovala, zato je Alenka Bratušek ob izvolitvi za mandatarko napovedala: »Kot predsednica vlade bom pozvala vse državne uslužbence in visoke državne uradnike, člane nadzornih svetov in uprav, ki so bili imenovani v času razpadanja sedanje koalicije, marsikdaj mimo meril, ob spornih referencah, konfliktu interesov ali celo etično spornih potezah, da sami odstopijo. Želim, da se vsem tem ljudem da možnost, da častno odidejo s položajev, ki so jih zasedli nečastno, predvsem zato, ker spadajo v krog ene same politične stranke.«
Pravnik dr. Janez Čebulj ocenjuje, da ta izjava mandatarke ni bila najbolj posrečena. »Predvsem zato ne, ker vse imenovane meče v isti koš. Lahko da je pri kakšnem od teh imenovanj prišlo do nepravilnosti oziroma nezakonitosti. In če je prišlo, potem seveda niti ni potreben poziv, temveč obstajajo za to predpisani mehanizmi in postopki, po katerih je mogoče takšna imenovanja razveljaviti. Nezakonitosti se odpravljajo z za to predpisanimi sredstvi, ne s pozivi,« je poudaril Čebulj. Toda po njegovem je to, ali je šlo za sporna imenovanja, treba ugotoviti za vsak primer posebej. »V primerih, ko ni šlo, ni nobene potrebe za odstop in nobene pravne podlage za njihovo razrešitev zgolj zaradi tega, ker so bili imenovani v času, ko je vlada opravljala tekoče posle. Zgolj pripadnost eni od političnih strank pa tudi ne more in ne sme biti razlog za razrešitev ali odstavitev. V takšnem primeru bi razrešeni s pritožbo oziroma sodnim varstvom zagotovo uspel,« je dejal Čebulj.
Vse imenovane razrešiti z enim zamahom?
Po naših informacijah so v novi vladi razmišljali o tem, da bi vse ljudi, ki jih je imenovala Janševa vlada, ko je opravljala tekoče posle, razrešili z enim zamahom. Toda poslanka Maša Kociper iz PS, torej strankarska kolegica premierke Alenke Bratušek, meni, da bi bilo nekorektno kar povprek govoriti o neetičnih kadrovskih imenovanjih Janševe vlade. Po njenem je treba opraviti analizo in preveriti, na kakšen način je bil kdo imenovan: »Mislim, da se je treba za uspešno delovanje neke vlade kadrovsko okrepiti na najvišji ravni, ne strinjam pa se s prakso Janševe vlade in SDS, da se menjava ljudi globoko navzdol po hierarhiji. Potrebovali bi karierno uradništvo, ki bi imelo lastno integriteto in bi lahko svoje delo opravljalo tudi v času političnih kriz.«
Podobno razmišlja Karl Erjavec, zamrznjeni predsednik stranke DeSUS, ki je bila v Janševi vladi in bo tudi v vladi Alenke Bratušek: »Vsak primer posebej je treba pogledati. Tudi če je bil nekdo na položaj imenovan prek javnega razpisa, to še ne pomeni, da ni šlo za politično kadrovanje.« Erjavec je svoje navedbe ponazoril s primerom nove načelnice ljubljanske upravne enote Mojce Kucler Dolinar, ki je bila zadnji mesec in pol državna sekretarka. »Če bi Janševa vlada obstala, bi bila Kucler-Dolinarjeva najverjetneje še naprej državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje. Tako pa je prišlo do politične krize. Na razpis za načelnico se je sicer prijavila, a je njeno imenovanje gotovo posledica politične krize in reševanja kadrov,« meni Erjavec.
