Na današnji obravnavi je z vprašanji za Niittynena najprej nadaljeval Boris Marčič, odvetnik obtoženega Jožeta Zagožna. Zanimale so ga zlasti podrobnosti elektronskega dopisovanja med poslovnežem Hansom Wolfgangom Riedlom in predstavniki Patrie ter kriminalističnega zaslišanja Niittynena na Finskem.
Prepričan, da je Zagožen pričakoval finančno korist od posla
Niittynen se je v odgovorih na vprašanja, povezana z njegovim pričanjem na Finskem, večkrat skliceval na avstrijskega poslovneža Riedla. Na zaslišanju pred finskimi kriminalisti naj bi Niittynen namreč med drugim dejal, da je prepričan, da je Zagožen pričakoval finančno korist od posla.
A danes je Niittynen pojasnil, da je takšno informacijo imel od Riedla, a obenem opozoril, da je bil del Riedlovih informacij napačnih. Kot je dejal, se o tem z Zagožnom niso pogovarjali, prav tako z njim niso sklenili nobene pogodbe. Zatrdil je, da Zagožnu ni obljubil nobene nagrade, prav tako lahko "z veliko mero gotovosti" to reče za tedanje sodelavce v Patrii.
Tudi v primeru obtoženega premiera Janeza Janše je Niittynen zatrdil, da mu ni obljubil nikakršne nagrade, prav tako takšne obljube Janši ni dajal prek Zagožna. Na vprašanja Janševega odvetnika Francija Matoza, povezana s tem, je večkrat odgovoril, da so se strogo držali pogodbenega določila, po katerih so izplačila nagrad politikom prepovedana.
Potrdil je, da se je vodstvo Patrie o poslu želelo prek videokonference pogovoriti z Janšo, vendar do tega sestanka ni nikoli prišlo. Prav tako so pomislili, da bi stik z njim vzpostavili prek telefona, in Niittynen je danes prepričan, da bi se moralo vodstvo tedaj moralo obrniti na kabinet predsednika vlade.
Ni imel Janševe telefonske številke ali elektronskega naslova
Vendar pa je potreba po navezavi stika z Janšo kmalu minila, je povedal Niittyen. Deloma so jo po njegovih besedah opustili tudi zato, ker je Riedl menil, da bi utegnil biti neposredni stik s premierom nevaren, saj da bi projekt utegnil biti ogrožen, če bi za ta stik izvedeli mediji. Niittynen je danes tudi pojasnil, da ni imel takratne telefonske številke ali elektronskega naslova Janše.
Niittynen je v nadaljevanju odgovarjal še na vprašanja Toneta Krkoviča. Potrdil je, da ga je srečal le enkrat, in sicer na sestanku v prostorih HSE 1. septembra 2005, in da kasneje z njim ni imel več stikov. Dejal je tudi, da nima informacij, da bi bil Krkovič v kakršni koli zvezi z ljudmi, ki so delali v projektu nakupa oklepnikov.
Policisti so bili sami v stanovanju skoraj dve uri
V popoldanskem delu obravnave je Niittynen odgovarjal še na vprašanja Dejana Markovića, odvetnika direktorja Rotisa Ivana Črnkoviča. Bistven sklop vprašanj se je nanašal na potek hišne preiskave v domu Niittynena, v kateri so policisti zasegli računalnik, na katerem so našli tudi obremenilno elektronsko dopisovanje.
Niittynen je povedal, da je v stanovanju po tem, ko so ga prijeli in odpeljali na pridržanje, ostal samo njegov mladoletni sin, ki pa je pozneje odšel v šolo. V stanovanju so bili tako po besedah priče policisti sami skoraj dve uri, dokler ni v stanovanje prišla Niittynenova žena. Kot je dejal Marković, gre pri tem za kršitev osnovne pravice do nedotakljivosti stanovanja, ki je varuje naša ustava. Po Markovičevih besedah so bili tako obremenilni dokazi pridobljeni nezakonito.
Zaslišanje Niittynenu se bo sicer nadaljevalo 26. novembra.
Od obtoženih so se današnje obravnave udeležili Zagožen, Tone Krkovič in Ivan Črnkovič. Walter Wolf se izrazil soglasje za sojenje v njegovi nenavzočnosti, a njegov odvetnik Andrej Kac še ni dostavil zdravniškega spričevala. Janša se je opravičil zaradi službenega obiska v Rusiji.
Obtožni predlog omenjene sicer bremeni kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih oklepnikov patria.
