»Zdravstvene trditve se najbolj pogosto pojavljajo na prehranskih dopolnilih, na živilih pa predvsem na žitih za zajtrk, jogurtih, različnih namazih in rastlinskih oljih,« našteva dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko. Od danes dalje veljajo na območju Evropske unije še veliko strožja pravila glede uporabe zdravstvenih trditev na živilih in prehranskih dopolnilih. Te so do zdaj zaradi (pre)množične uporabe potrošnike predvsem begale, za nameček pa so jih ti začeli dojemati kot reklamne trike.
Prepovedali nedokazane trditve
Pravst pravi, da je potrošnik ob nakupu teh izdelkov zmeden predvsem zaradi navedbe nespecifičnih zdravstvenih trditev, ki niso podkrepljene s konkretnimi informacijami. »V resnici gre le za potrošniku zelo privlačne obljube, ki naj bi ga vodile v nakup izbranih izdelkov,« meni in dodaja, da je poslej treba pred odobritvijo vsake zdravstvene trditve njeno upravičenost dokazati z verodostojnimi znanstvenimi dokazi.
»Zaradi visokih novih meril krepka večina do zdaj uveljavljenih trditev ni več dovoljena. Tako so zdaj prepovedane denimo trditve, da konjugirana linolenska kislina (CLA) pomaga pri hujšanju, da antioksidant lutein ščiti oči, da je fosfor pomemben za zmanjševanje utrujenosti ter številne druge. Med dovoljenimi zdravstvenimi trditvami pa ostajajo predvsem tiste, ki se nanašajo na vlogo različnih vitaminov in mineralov pri delovanju telesnih funkcij. Tipičen primer je odobrena trditev, da ima vitamin C vlogo pri delovanju imunskega sistema, ki jo lahko nosijo živila in prehranska dopolnila, ki so dejansko vir vitamina C,« pojasnjuje Pravst. Dodaja, da bo ta oznaka pogosta na sadnih sokovih in brezalkoholnih pijačah, še bolj pa na prehranskih dopolnilih. Med dovoljenimi ostaja tudi peščica trditev za druge snovi, kot so denimo ječmenovi beta-glukani, ki dokazano znižujejo krvni holesterol. »Omenjena trditev je bila dovoljena na osnovi obsežne znanstvene utemeljitve, ki smo jo pripravili na Inštitutu za nutricionistko za slovensko podjetje Valens in jo na tržišču lahko najdete na primer na žitih za zajtrk oziroma krispijih,« pojasnjuje Pravst.
Ni bombonov z vitamini
Na vprašanje, kako naj potrošnik sam loči med dobrimi in slabimi živili in dopolnili brez množice trditev, pa Pravst svetuje skrbno branje oznak. »Kupci naj preberejo sestavo in podatke o hranilni vrednosti. Pri navedbi sestavin naj upoštevajo, da so navedene po padajočem vrstnem redu. Pogoste so na živilih tudi potrošnikom všečne označbe, za katere vsi vemo, da bi se jih bi bilo bolje izogibati. Takšen primer so bomboni – bogati z vitamini ali pa celo ekološkega izvora, ki jih starši z lažjo vestjo uporabljajo za nagrajevanje otrok,« opozarja Pravst in dodaja, da se je treba zavedati, da gre še vedno le za bombon in je zmernost na mestu.
Sicer pa dr. Pravst meni, da se je naša živilska industrija hitro in resno odzvala na zaostrene pogoje uporabe zdravstvenih trditev. »Na Inštitutu za nutricionistiko smo ji v zadnjem letu intenzivno pomagali pri usklajevanju označb živil. Številna podjetja so nam v pregled posredovala prenovljene označbe živil in prehranskih dopolnil.« Ne glede na hiter odziv industrije pa Igor Pravst ocenjuje, da je kljub uveljavitvi novih pravil na trgovskih policah še vedno precej izdelkov, katerih označbe še niso prilagojene veljavni zakonodaji. Razlog so predvsem zaloge, s prodajo katerih se poskušajo podjetja izogniti gospodarski škodi, ki bi nastala ob umiku izdelkov z neskladnimi označbami. »Tovrstna škoda v času krize ni zanemarljiva, zato po naših informacijah inšpektorji primere neskladnih označb rešujejo od primera do primera glede na stopnjo kršitve,« dodaja Pravst. Dodaja še, da bodo poslej za odobritev nove zdravstvene trditve potrebni zelo konkretni znanstveni dokazi, zbrani na ljudeh. »Ker pa so tovrstne raziskave drage, jih podjetja rada prevalijo na kupce,« ugotavlja in dodaja, da je spodbudno, da jih deloma financirajo tudi države in evropska komisija, saj gre v končni fazi za spodbujanje javnega zdravja.
