V javnosti se pojavljajo interpretacije, da bodo nepremičninski davek po nižji, 0,15-odstotni stopnji plačali tudi tisti solastniki stanovanjskih nepremičnin, ki bodo solastniku, ki v nepremičnini dejansko prebiva, podelili osebno služnost na svoje lastniške deleže nepremičnine. To ne drži, pojasnila ministrstva za finance potrjuje ugledni pravni strokovnjak dr. Rajko Pirnat. Kljub temu solastnikom v takšnih primerih svetuje, naj uredijo služnost.
Poglejmo na primeru. Brat in sestra sta vsak do polovice podedovala hišo preminulih staršev. V njej še vedno živi sestra, medtem ko se je brat odselil drugam. Toda čeprav je hiša rezidenčna, saj v njej stalno prebiva in jo v celoti uporablja sestra, zakon o davku na nepremičnine določa, da bo bratov delež hiše štel za nerezidenčnega in bo moral brat zanj plačati nepremičninski davek po več kot trikrat višji stopnji 0,5 odstotka.
Diskriminacija brez vsake utemeljitve
Stvarnopravni zakonik sicer bratu dopušča, da sestri podeli osebno služno na svoj del nepremičnine in to vpiše v zemljiško knjigo. Toda zaradi tega ne bo plačal nič manj nepremičninskega davka. V nepremičninskem zakonu namreč piše, da zavezanec za plačilo davka po nižji davčni stopnji postane rezidenčni imetnik osebne služnosti le v primeru, ko je osebna služnost vpisana na celotni nepremičnini. Sestra pa sama sebi za svoj del hiše ne more podeliti služnosti, ker je njen del hiše pač že tako njen, so že večkrat pojasnili na finančnem ministrstvu, ki je zakon pripravilo. To potrjuje tudi dr. Pirnat, ki pa ocenjuje, da je določilo, da mora biti osebna služnost podeljena na celotni nepremičnini, »popolnoma nerazumljiva neumnost«.
Med drugim namreč pomeni, da bi se brat lahko izognil trikrat višji obdavčitvi, če bi v hiši namesto sestre prebivala katera koli druga oseba. »To je neustavno, na ta način zakon razlikuje brez vsakega razumnega in stvarno utemeljenega razloga in solastnikom nalaga trikrat višji davek, kar ni šala,« opozarja dr. Pirnat. Zato solastnikom tudi v takih primerih svetuje, naj na svoje lastniške deleže podelijo osebno služnost tistemu solastniku, ki v stanovanju dejansko stalno prebiva in ga uporablja.
Če si na finančnem ministrstvu oziroma na davčni upravi ne bodo premislili sami in poskrbeli za to, da bo za celotno takšno nepremičnino 31. maja odmerjen nižji davek, bodo morali solastniki pač sprožiti upravni spor in v njem upravnemu sodišču predlagati, naj na ustavno sodišče vloži zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti take določbe nepremičninskega zakona, pravi dr. Pirnat. »Kajti na ta način zakon neutemeljeno diskriminira solastnike po idealnih deležih. Ti služnosti praktično ne morejo ustanavljati,« ponavlja dr. Pirnat.
Decembra 1984 predlogov za vpis služnosti
Naj ob tem dodamo, da se je v decembru močno povečalo število predlogov za vpis osebne služnosti v zemljiško knjigo. Po besedah okrožne sodnice in vodje projektne skupine za informatizirano zemljiško knjigo pri vrhovnem sodišču Jaše Trklja običajno na mesec dobijo od 200 do 300 predlogov, decembra pa jih je bilo kar 1984. Lastniki nepremičnin imajo sicer do vključno 31. marca čas za urejanje podatkov o svojih nepremičninah, da se bodo spremembe upoštevale že v letošnji odmeri nepremičninskega davka. Vpis osebne služnosti, če na nepremičnini ni plomb, je mogoč v manj kot dveh tednih, pravi Trklja. Tisti, ki so že imetniki osebne služnosti, vendar podatki v zemljiški knjigi niso popolnoma urejeni ali so napačni, pa lahko te brezplačno uredijo z osebnim obiskom na oddelku zemljiške knjige pri katerem koli okrajnem sodišču v času uradnih ur.