»Neprepoznavnost Slovenije je postala kronična in kritična. Kolikor denarja vlagamo v promocijo, tako prepoznavni pač smo v tujini,« meni Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, ki se je zgrozil ob tem, ko je evropska poslanka iz Italije Hrvaško nedavno postavila ob mejo z Italijo. »Kot da Slovenije sploh ni,« ugotavlja Altbauer in se pridružuje drugim turističnim delavcem, ki so prepričani, da bi morala država v promocijo blagovne znamke Slovenija vložiti vsaj 20 milijonov evrov na leto. To bi pomenilo deset odstotkov DDV, ki ga poberemo od tujih turistov, oziroma odstotek letnih prilivov iz tujskega turizma.
Promocijskega denarja za dva časopisna oglasa
Znano je, da je Janševa vlada sredi leta 2012 proračun za turistično promocijo Slovenije zmanjšala za polovico, na 3,4 milijona evrov. Tudi letos je bilo za promocijo sprva namenjeno vsega 4,3 milijona evrov, a je poleti vlada dodala še tri milijone evrov. Toda kaj, ko mora slovenski turizem denar porabiti do konca tega meseca, ki za turistično promocijo ni posebno posrečeno obdobje, zaradi dolgotrajnih birokratskih postopkov pa ga je lahko začel koristiti šele sredi septembra. Karmen Novarlič, vodja sektorja za turizem pri javni agenciji Spirit, pravi, da so dober milijon evrov prek razpisov razdelili za projekte turističnemu gospodarstvu in turističnim krajem, preostalo pa bodo skušali v velikem časovnem primežu kar najučinkoviteje porabiti za »imidž« oglaševanje Slovenije v Italiji, Avstriji in Nemčiji ter za veliko digitalno promocijsko kampanjo.
Prihodnje leto naj bi bilo za turistično promocijo na voljo 5,5 milijona proračunskega denarja, kaj to pomeni v praksi, pa s primerom ponazori Iztok Altbauer: »V letu 2014 bo za oglaševanje in druge akcije pospeševanja prodaje na nemškem trgu na voljo 300.000 evrov. Toliko staneta dva celostranska oglasa v nemškem časniku Frankfurter Algemeine Zeitung.«
V zdraviliščih so zaskrbljeni
A težave niso le s skromnim proračunom za promocijo blagovne znamke Slovenija, ampak tudi z institucijo, ki naj bi promocijo izvajala. Janševa vlada je samostojno krovno Slovensko turistično organizacijo (STO) ukinila in jo spravila pod okrilje javne agencije Spirit, vlada Alenke Bratušek pa je ugotovila, da je bila to napaka, in jo bo do konca leta spet osamosvojila. V kakšni obliki naj bi STO delovala v prihodnje, pa je slaba dva meseca pred iztekom leta še velika neznanka. Po naših informacijah se turistično gospodarstvo zavzema za javni zavod v obliki javno-zasebnega partnerstva, v katerem bi imela turistična podjetja več besede kot v bivši STO.
Turistična podjetja se že več let ubadajo z rdečimi številkami, saj so bolj ali manj vsa močno zadolžena. Samo hoteli, ki ustvarijo okoli 60 odstotkov vseh prenočitev, so v letu 2012 pridelali 88 milijonov evrov čiste izgube, k črni sliki pa letos prispeva tudi statistika. V prvih devetih mesecih je bilo število prenočitev sicer enako lanskemu v tem času, in to po zaslugi tujcev, ki so jih ustvarili tri odstotke več, domači pa skoraj pet odstotkov manj. Toda Majda Dekleva, direktorica Turistično-gostinske zbornice Slovenije, opozarja, da se je obisk tujih gostov povečal predvsem na račun prenočevanja v cenejših nastanitvenih objektih, kot so moteli, mladinski hoteli, turistične kmetije...
Zlasti zaskrbljeni so v slovenskih zdraviliščih, ki so paradni konj slovenskega turizma. Do konca septembra so imela namreč zdravilišča 1,4 odstotka manj gostov in kar 3,5 odstotka manj prenočitev kot lani v tem času. V največji meri so jim hrbet obrnili Italijani (ustvarili so 11 odstotkov manj nočitev) in Hrvati (pet odstotkov manj), je pa bilo zato več Avstrijcev, ki so s prvega mesta po številu obiskovalcev slovenskih zdravilišč izrinili Italijane. Močno povečan obisk so v zdraviliščih zaznali iz Poljske, Belgije, Izraela in Danske, tistim med njimi, ki imajo velike bazenske komplekse, pa sta vroče poletje in velik obisk finančno sliko vendarle nekoliko izboljšala.