Minister za pravosodje Senko Pličanič očitno počasi izgublja zaupanje vseh, ki so kakor koli povezani z njegovim resorjem. Pred nekaj dnevi so mu nezaupnico izrekli v sindikatu zaposlenih v zaporskem sistemu, v katerem ga na resno kadrovsko stisko opozarjajo že več kot leto dni, zato so zagrozili s stavko, če ministrstvo v kratkem ne predstavi sistemskih rešitev. Razočarani nad Pličaničem so tudi v sodstvu, saj je ministrstvo sodnike in njihove pripombe ob pripravi ključnih zakonov za delovanje sodišč povsem spregledalo, zato v sodniškem društvu napovedujejo, da ne bodo slepo in poslušno sprejemali sprememb, če bodo te strokovno pomanjkljive ali celo neizvedljive.
Z dolgotrajnim ignoriranjem kadrovskih potreb in pomanjkanjem osnovne komunikacije je minister Pličanič očitno izgubil zaupanje tudi med tožilci. Do nas je pricurljala neuradna informacija, da je ministrstvo ukinilo zunanji oddelek ljubljanskega tožilstva na Vrhniki, vendar odgovornih na ljubljanskem tožilstvu o tem sploh niso obvestili, pač pa so za spremembo na tožilstvu izvedeli kar iz Uradnega lista, kjer je bila objavljena odredba o tem. Prav tako o ukinitvi ni bila obveščena vodja vrhniškega oddelka, ki je menda po objavi v Uradnem listu celo klicala v Ljubljano, kam naj zdaj pravzaprav pride v službo.
Ukinitev zaradi racionalizacije
Naše neuradne podatke je zatem potrdila tudi vodja ljubljanskega tožilstva Tamara Gregorčič, ki nam je pojasnila, da so ukinitev oddelka na Vrhniki sicer pred časom predlagali sami, saj so ugotovili, da bodo na tak način prihranili precej sredstev. Na Vrhniki morajo namreč plačevati najemnino za prostore tamkajšnjega oddelka, zato bi bilo ceneje, če bi tožilko, ki je hkrati tudi vodja oddelka, preselili v Ljubljano. »Do tu je bilo vse v redu, zapletlo pa se je kasneje, ker nismo vedeli, kdaj naj bi se to zgodilo, saj z ministrstva nismo dobili nobenih informacij, čeprav je bilo treba v zvezi s tem urediti še mnogo podrobnosti,« pravi Gregorčičeva.
Zakaj o zaprtju oddelka na Vrhniki niso obvestili »matičnega« tožilstva, smo povprašali tudi ministrstvo za pravosodje, kjer so nam pojasnili, da je bila po njihovi oceni komunikacija ustrezna, saj je ministrstvo svojo vlogo opravilo v skladu z ustaljeno prakso. Po neuradnih podatkih na ministrstvu ocenjujejo, da je pravzaprav prišlo do šuma v komunikaciji med Vrhniko in Ljubljano. Kakšnega – glede na to, da o ukinitvi niso bili obveščeni nikjer – nam ni uspelo razbrati.
Arhiv kar pred ministrstvo
Glede na omenjeno odredbo bodo sicer vrhniški oddelek dokončno zaprli 21. julija, natanko en mesec po objavi v Uradnem listu, vendar so se zaradi slabe komunikacije pojavile nove težave. Poseben problem namreč predstavlja arhiv z Vrhnike, ker zanj v Ljubljani preprosto ni prostora, saj jim ga zmanjkuje že za lasten arhiv. »Ministrstvo sem zato že večkrat prosila za zagotovitev nekega dodatnega prostora za arhiv, a se na moje prošnje sploh ne odzivajo. Zato sem ministrstvo kasneje obvestila, da bo moral arhiv očitno ostati na Vrhniki, kar pa hkrati pomeni, da ne bomo pri najemnini prihranili nič, ker bomo morali zaradi arhiva prostore zadržati,« razočaranja nad ignoranco ministrstva ne more skriti Gregorčičeva.
Če bo ministrstvo na koncu preprosto odpovedalo najemno pogodbo in bodo morali izprazniti prostore na Vrhniki, pa Gregorčičeva napoveduje, da bo dala arhiv enostavno prepeljati pred ministrstvo za pravosodje, pa naj tam z njim naredijo, kar jih je volja. »Čeprav bi resnično rada, da poiščemo neko rešitev, a je ob takšni 'odzivnosti' ministrstva to resnično težko,« zaplet pojasnjuje Tamara Gregorčič.
Enako nenavaden način je ministrstvo ubralo tudi pri imenovanju štirih novih tožilcev na ljubljansko tožilstvo in ob napredovanju dveh tožilcev z okrajnega na okrožno. Prejšnji mesec je namreč vlada na predlog ministra Pličaniča opravila omenjena imenovanja, a so za štiri nove tožilce na ljubljanskem tožilstvu tudi tokrat izvedeli šele iz uradnih objav, najmanj eden od obeh tožilcev, ki sta napredovala, pa je po naših neuradnih podatkih za novi status prav tako izvedel iz Uradnega lista. Gregorčičeva teh informacij ni želela komentirati, poudarila pa je, da so na nove tožilske kolege čakali izjemno dolgo, kar je nesprejemljivo.
Ljubljansko tožilstvo je namreč najbolj obremenjeno v državi, njihovi tožilci se srečujejo z najzahtevnejšimi primeri, kadrovsko pa so že dolga leta močno podhranjeni. Ob vsem tem so v letih 2010 in 2011 izgubili kar 11 tožilcev, lani pa še nekaj tožilk, ki so bile prerazporejene na specializirano državno tožilstvo. »Vse te spremembe zelo negativno vplivajo na naše delo in možnost vzdrževanja kontinuitete,« pojasnjuje Gregorčičeva.
Tožilcev bi moralo biti več kot sodnikov
Kljub svežim močem so po naših podatkih mnogi na ljubljanskem tožilstvu prepričani, da vseeno ne bodo mogli normalno delovati, saj je tožilcev še vedno bistveno premalo. »S temi okrepitvami odgovorni zamujajo za kakšnih 15 let,« denimo pravi ena od tožilk, ki se ni želela izpostavljati z imenom. Javnost in očitno tudi minister se namreč po njenem ne zavedata, da imajo tožilci poleg vlaganja obtožb še ogromno drugega dela. Od usmerjanja predkazenskega postopka, vlaganja zahtev za preiskavo, pisanja pritožb na odločitve sodišč, vlaganja predlogov za začasno zavarovanje premoženja, ogledov krajev kaznivih dejanj do dejstva, da več kot pol prejetih ovadb zavržejo ali pa odstopijo od pregona po opravljenih preiskavah, za kar gre tudi ogromno časa, saj morajo tudi v vseh teh zadevah spise dobro poznati.
Zato tožilcev in sodnikov, vsaj kar zadeva delo, ni mogoče metati v isti koš, saj vseh omenjenih obveznosti na sodiščih nimajo, opozarjajo naši sogovorniki. Temu pritrjuje tudi Tamara Gregorčič in dodaja, da je sodnikov bistveno več kot tožilcev, razmerje pa bi moralo biti kvečjemu obrnjeno, zato se sprašuje, kako bodo tožilci sploh še lahko opravljali svoje delo, saj naj bi zaradi nedavno podpisane zaveze za izboljšanje stanja v sodstvu sodišča začela delati pospešeno.
»Če bi resnično želeli napredek, bi morali iti takoj spet v nove razpise za tožilce, saj so naše obremenitve že zdaj enormne, tožilci dobesedno izgorevajo in nemalokrat v zadnjih mesecih se je zgodilo, da tožilca preprosto ni bilo na kakšno sojenje, ker nismo imeli dovolj ljudi za vse obravnave,« o sedanjih težavah in načinih, kako bi jih lahko rešili, še pravi Gregorčičeva.
