Turistični delavci ocenjujejo, da se izteka eno najtežjih let za slovenski turizem, še posebno za naravna zdravilišča, ki so njegova gonilna sila. Razočarani so nad »pišmeuharskim« odnosom politike do te panoge, ki se po mnenju Iztoka Altbauerja, direktorja Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, najbolj zrcali v odnosu do preoblikovanja Slovenske turistične organizacije (STO), v »porazno skromni« vsoti, namenjeni turistični promociji (v prvih devetih mesecih je bilo na voljo vsega 3,9 milijona evrov), v uvedbi nepremičninskega davka, ki lahko v obstoječi obliki uniči več turističnih družb, in v siceršnji splošni anemičnosti do težav in vprašanj v turizmu.
Zdravilišča zaostajajo za lanskimi rezultati
Po izjemno slabih rezultatih v prvih šestih mesecih sta se obisk in število prenočitev v zdraviliščih poleti povečala, po solidni jeseni jim dobro kaže tudi v teh prazničnih dneh, toda Altbauer kljub temu napoveduje, da ne bodo dosegli lanskih rezultatov, saj v prvih enajstih mesecih za njimi zaostajajo za dobre tri odstotke. »Ključni bodo finančni učinki, ki bodo na žalost prav tako slabši,« ugotavlja Altbauer.
Zaskrbljen je tudi Mate Matjaž, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. »Na Primorskem nam je v zadnjih štirih letih promet upadel za 40 odstotkov. Kriza je spremenila tudi prehranjevalne navade. Gostje si naročajo manj, ključno vlogo igra cena, ne več kakovost – tudi pri Italijanih, ki so veljali za največje gurmane. No, gurmani so ostali, jedci so pa veliko slabši. Prej so bili vsak konec tedna pri nas in so si naročili štiri hode, zdaj pridejo enkrat na mesec, naročijo jed ali dve, v glavnem ocvrte lignje in rižote, škampov, jastogov in dragih rib nič več,« opaža Matjaž. Ogorčen je tudi nad spletnimi ponudniki poceni kuponov za hrano v posameznih restavracijah, saj meni, da s tem, ko od gostincev zahtevajo velikanske popuste, niso spoštljivi do tega poklica in do zaposlenih v njem. »Poleg tega je interna anketa med gostinci pokazala, da se gost, ki se prehranjuje prek spletnih kuponov, praviloma ne vrne, če nima popusta. Povratnikov je morda deset do petnajst odstotkov,« ugotavlja Mate Matjaž.
V Slovenijo prihaja hotelska veriga Starwood
Boštjan Skalar, začasni direktor agencije Spirit (vlada mu je nedavno v enem letu že drugič podaljšala vedejevstvo, tokrat le za tri mesece), ki od 1. januarja letos združuje bivšo STO, bivšo agencijo za podjetništvo in tuje investicije JAPTI ter bivšo agencijo za tehnologijo TIA, je nekoliko bolj optimističen. Z vidika obiska in prenočitev pričakuje rezultate, podobne lanskemu rekordnemu letu, glede na to, da gre več kot 80 odstotkov denarnega toka, ki ga ustvarijo turistična podjetja, za odplačevanje kreditov, pa se mu zdi nujen vstop tujega svežega kapitala v naš turizem. »Slovenija zanj doslej ni bila mentalno zrela. Imamo za okoli 12 milijard evrov tujih naložb, od tega v turizmu vsega 0,67 odstotka. Odpirati se moramo, pa ne le kapitalu, saj to lahko prinese tudi spremembe v načinu razmišljanja, v menedžmentu, pritoku gostov... Mislim, da smo na dobri poti k mentalni dozorelosti, da se zadeva premakne v pozitivno smer,« ocenjuje Skalar in dodaja, da tujce v slovenskem turizmu najbolj zanimajo hoteli in zdravilišča. Sicer pa naj bi znana hotelska veriga Starwood, pod katero sodi tudi blagovna znamka Sheraton, v kratkem vstopila na slovenski trg, natančneje v ljubljanski hotel Mons.
Medtem ko turistični delavci nestrpno čakajo, kdaj bo premierka Alenka Bratušek uresničila obljubo in STO ponovno osamosvojila (to bi se moralo zgoditi 1. januarja), Boštjan Skalar ni prepričan, da bi bilo treba agencijo Spirit po letu dni ugasniti. »Trdim, da je združitev STO, JAPTI in TIA prinesla vzajemne učinke. Delali smo dobro in še vedno delamo s polno paro, nimamo pa informacij, kaj se bo zgodilo. Za dejavnosti, ki jih opravlja Spirit, je potrebna organiziranost v obliki agencije, četudi bi se turizem izločil. Najslabše bi pa bilo vse te aktivnosti preseliti na ministrstvo za gospodarstvo,« meni Skalar, ki si – tako kot turistični delavci – želi več denarja za turistično promocijo. »Kaj bi dali, če bi lahko Slovenijo turistično promovirali tako izdatno, kot to počno nekatere druge države. Že Makedonija oglašuje povsod, a je za to potrebno ogromno denarja.« Ga ima Makedonija več kot Slovenija?
