Po naših informacijah naj bi v benediktinskem samostanu ob reki Labotnici na avstrijskem Koroškem, streljaj od avstrijsko-slovenske meje, nekdanji mariborski ekonom živel največ eno leto. Mirko Krašovec je službo stalnega kanonika pisno odpovedal februarja; mariborski nadškof metropolit Marjan Turnšek pa jo je sprejel 21. februarja letos. V župnijah Remšnik in Brezno, kjer je Krašovec opravljal službo župnika po izbruhu finančnega škandala oziroma po nalogu novega vodstva nadškofije, so že določili začasnega upravitelja. Župniji bo začasno prevzel Jože Motaln, župnik iz župnij Kapla in Ožbalt ob Dravi.
Izgon ali sobotno leto
Kdaj je rimska kongregacija sprejela nenavadni ukrep in s kakšnim namenom, nam ni uspelo izvedeti. Apostolski nuncij, ki je edini pristojen za tovrstna vprašanja, se namreč o ukrepih rimskih kongregacij zoper slovenske duhovnike praviloma ne izreka. Naši viri trdijo, da je bil Krašovec v avstrijski benediktinski samostan poslan oziroma umaknjen zaradi svoje vloge v finančnem zlomu mariborske nadškofije. K temu nekateri dodajajo, da marsikomu ustreza, da ga ni v nadškofiji, ker da preveč ve, spet drugi pa pripominjajo, da Krašovec še vedno sodeluje pri odmotavanju mariborskih finančnih vozlov, kar da tudi ni vsem všeč. Prav tako ni jasno, zakaj bo lahko v Avstriji eno leto in kaj bo z njim po izteku tega leta.
Mirko Krašovec za zdaj za medije ni dosegljiv, generalni vikar mariborske nadškofije, kanonik Janez Lesnika, pa nam je potrdil tisto, kar smo že izvedeli drugje. »Res je, Mirko Krašovec bo v benediktinskem samostanu Šentpavel lahko preživel tako imenovano sobotno leto oziroma bo tam lahko največ eno leto. Tako se je Krašovec dogovoril z rimsko kongregacijo za duhovnike, nadškof Marjan Turnšek pa je ta dogovor sprejel,« je dejal. Ali je bil izgnan oziroma ali gre ukrep kongregacije šteti za kanonsko kazen, se Lesnika ni želel izreči, saj za to ni pristojen. Tudi glede vprašanja, kaj pomeni sobotno leto, ko gre za duhovnika, nismo dobili zadovoljivega odgovora. »V tem primeru ni jasno, kaj naj bi to pomenilo,« je dejal. Sobotno leto sicer najbolj poznajo na univerzi: enkrat v karieri lahko visokošolski učitelji preživijo leto brez predavanj in drugih dnevnih obveznosti, v tem času pa običajno napišejo knjigo ali dokončajo kakšen pomemben projekt.
Dosje Maribor bo imel prednost...
Mirko Krašovec je v zadnjem času po dostopnih informacijah tretji slovenski duhovnik, ki se mora na željo Rima umakniti iz domovine ali/in javnega življenja. Umik iz javnega življenja je bil doslej naložen nekdanjemu, predčasno upokojenemu mariborskemu nadškofu Francu Krambergerju in nekdanjemu upokojenemu ljubljanskemu nadškofu Alojzu Uranu, ki bi moral v Trst že lani, a je zaradi zdravstvenih težav še vedno v Sloveniji. Tako za Krambergerja kot za Urana ni bilo nikoli javno pojasnjeno, zakaj natanko ju je doletela kazen. Glede Urana je bilo rečeno le, da je prestavitev v Trst povezana z domnevo o Uranovem očetovstvu. Glede nadškofa Krambergerja pa je obveljalo, da je bil kaznovan zaradi vloge v mariborskem polomu.
Sicer pa naši dobro obveščeni rimski viri pravijo, da »vse kaže«, da bo dosje o finančnem zlomu mariborske nadškofije, ki že nekaj časa leži na mizah rimskih prefektov za duhovnike in za škofe, pod novim papežem Frančiškom imel pri obravnavi prednost. Za zdaj je načelno jasno le to, da za zmote, preveliko poslovno tveganje in morebitne kršitve načel kanonskega prava ne more biti kriv le nekdanji ekonom Mirko Krašovec.
Prav Mirko Krašovec je podrobno rekonstruiral dogajanje v mariborski nadškofiji, ki je pripeljalo do več sto milijonov težkega finančnega poloma, in dal vedeti, da ne bo grešni kozel. Pismo je sicer namenil le škofom in nekaterim drugim pomembnim osebam, a je zašlo tudi v naše roke. Vsebino pisma smo v Dnevniku razkrili 29. septembra lani, javnost pa so najbolj pretresla dokumentirana dokazila, da je za mariborsko afero odgovorna cela vrsta vplivnih klerikov, med njimi sedanji ljubljanski nadškof Anton Stres, ki je vodil seje Škofijskega gospodarskega sveta in podpisoval zapisnike, sedanji mariborski nadškof Turnšek, pa škofa Štumpf in Lipovšek in vrsta drugih kanonikov, prelatov in (do poloma) vsega zaupanja vrednih laičnih strokovnjakov.
