V prvih šestih mesecih je Slovenijo obiskalo 0,3 odstotka več turistov kot lani v tem času, a so ustvarili 2,2 odstotka manj prenočitev. Število prihodov in število prenočitev sta ključna podatka, s katerima politika maha, ko se želi pohvaliti z uspešnostjo slovenskega turizma. In ker je bilo leto 2012 po teh dveh kriterijih rekordno uspešno, bi samo iz tega bilo mogoče na vrhuncu turistične sezone sklepati, da tudi letošnja bera ne bo slaba.
A ni tako. Turistično gospodarstvo bolj kot prihodi gostov zanimajo prenočitve, saj je razlika, ali posamezni turist prespi le enkrat ali pa sedemkrat. Pomembno je tudi to, kje prespi, ta slika pa je že precej bolj črna. Skromno skupno rast turističnega obiska je Slovenija v prvi polovici leta dosegla na račun cenejših nastanitvenih obratov (mladinskih hotelov, prenočišč, zasebnih sob, turističnih kmetij...), medtem ko so imeli hoteli več kot triodstotni padec nočitev. Za približno enak odstotek se je do konca maja zmanjšal tudi devizni priliv od turizma. »To kaže, da turisti manj trošijo. Če imaš nahrbtnikarje, znajo ti preživeti zelo skromno,« ugotavlja Majda Dekleva, direktorica Turistično-gostinske zbornice Slovenije. In pove, da so zdravilišča, ki predstavljajo tretjino slovenskega turizma, v prvih šestih mesecih doživela 6,5-odstotni padec prenočitev.
Namesto buteljk naročajo litrce
Slabše gre tudi gostincem. Tisti, ki točijo pijačo, so v enem letu število zaposlenih zmanjšali za skoraj petino, kriza se pozna tudi v gostilnah. »Pregovor sicer pravi, da so v krizi cerkve in gostilne polne. Cerkve so morda še, gostilne pa ne več tako. Tudi če imajo goste, so ti zelo varčni, manj je poslovnih kosil, s katerimi se je dalo včasih veliko zaslužiti, gostje pogosteje kot buteljke naročajo litrce,« razmere v gostinstvu opisuje direktorica turistično-gostinske zbornice. In opozarja, da je finančno stanje v turističnem gospodarstvu katastrofalno. A ne na račun rednega poslovanja, pač pa kreditov.
»V vsega petnajstih letih smo prenovili ves turizem in zgradili prostočasno infrastrukturo. Krasne stvari smo naredili, toda v turizmu kredita ne moreš odplačati v petih do desetih letih. To je morilsko. Potrebno je daljše obdobje, zato imajo turistična podjetja finančne težave. Zdaj sicer slišim, da so banke razumevajoče za ta problem in da reprogramirajo kredite,« nam je povedala Deklevova in postregla z nekaj konkretnimi številkami. Hotelska dejavnost je imela leta 2007 še 15,5 milijona evrov neto čistega dobička, lani 88 milijonov evrov minusa. »Predvsem zaradi kreditov,« pravi. Leta 2005 so imeli hoteli 25.500 stalnih ležišč, lani že 37.000, kar je 45 odstotkov več, število gostov pa ni tako močno naraščalo, zato se je povprečna zasedenost v tem obdobju znižala za 15 odstotkov. To pa je zelo daleč od ciljev, zapisanih v strategiji, ki jo je vlada sprejela lani in ki zarisuje razvoj turizma do leta 2016 ter med drugim cilja na 65-odstotno povprečno letno zasedenost slovenskih hotelov.
Ko gre slabše turizmu, izgublja tudi država
Večje hotelske družbe so v letih od 2007 do 2011 število zaposlenih znižale za 10 do 15 odstotkov, igralniška dejavnost za 15 odstotkov, vse manj zaposlenih imajo tudi potovalne agencije. »Če bi imeli več denarja za promocijo, bi izdatneje napolnili zmogljivosti in bi lahko dodatno zaposlovali,« je prepričana Majda Dekleva, ki opozarja, da s tem, ko gre slabše turizmu, izgublja tudi država: »126.000 manj prenočitev tujih gostov v prvih štirih mesecih smo imeli in 14 milijonov evrov manjši priliv iz tujskega turizma. Matematika pri tem je preprosta: to je dva milijona evrov manj DDV v državno blagajno.«
Janševa vlada je lanski proračun za turistično promocijo zmanjšala za polovico in ga oklestila le na dobre štiri milijone evrov, približno enak naj bi bil tudi letos, a so na pobudo Turistično-gostinske zbornice in Turistične zveze Slovenije poslanci z 79 glasovi za in le enim proti izglasovali dopolnilo k rebalansu proračuna za leto 2013, s katerim so proračun za turistično promocijo povečali za tri milijone evrov – na okoli 7,2 milijona (hrvaški tehta 45 milijonov evrov). V to niso všteta evropska sredstva, ki jih je mogoče pridobiti le prek zapletenih javnih razpisov. Turistično gospodarstvo želi, da gre ta dodatni denar za ciljno promocijo do potrošnikov na ključnih trgih, kot so Italija, Avstrija, Nemčija, Velika Britanija in Rusija.
Finančni holdingi so mačehovski lastniki
Marjan Hribar, direktor direktorata za turizem na gospodarskem ministrstvu, je na lanskem zboru turističnih delavcev priznal, da je »problem, ko stojiš pred blagajno s polno košaro in ugotoviš, da imaš v denarnici pol manj denarja«, kot se je lani zgodilo s turistično blagajno. Hkrati meni, da bi morala turistična podjetja tudi sebi postaviti ogledalo in preveriti, kaj delajo narobe, da se gostje ne vračajo k njim. »Posamezna podjetja so že pred dvema letoma šla tudi na minimalne plače zaposlenih, lastniške strukture pa rešujejo skozi tekoče poslovanje,« je kritičen Hribar. Tudi Metod Grah, lastnik prekmurskih Term Vivat, je pred časom izpostavil, da je velik problem slovenskega turizma »neposrečeno« lastništvo. »Večinoma so lastniki finančni holdingi, ki nimajo vizije. Po definiciji iščejo dobiček, mi pa vemo, kakšna je dobičkonosnost v turizmu.« Deklevova pritrjuje, da na slabo finančno stanje turističnih podjetij vpliva tudi njihovo lastništvo: »Praksa kaže, da holdinški sistem lastništva za turistično dejavnost morda ni najboljši, saj imajo vsi težave: Istrabenz, Sava, NFD, DZS, ACH... Hoteli ne morejo tako dobro poslovati, da bi pokrili vse stroške za svoj hotel, za holding in da bi se delile še dividende. Tega ne zmorejo. Tako poslušamo zgodbe, kako težko je po posameznih hotelih, da ni denarja niti za menjavo žarnic na hodnikih, zato jih vzamejo v kleti in dajo na stopnišče...«
Dajmo tujcem možnost, da pridejo k nam
Poleg skromnih promocijskih možnosti Slovenije turistični delavci kot glavni problem vidijo tudi slabo letalsko povezanost države. »Ugledna gospa v turizmu je ob neki priložnosti lepo povedala: Za božjo voljo, dajmo tujim turistom možnost, da pridejo k nam. Nujne so cenovno ugodne letalske povezave z Brnika, prav tako dobre povezave od avtocest do nekaterih najpomembnejših turističnih krajev. Predsednik naše zbornice Zdravko Počivalšek ugotavlja, da je od avtocestnega odcepa Dramlje do Podčetrtka in Rogaške Slatine vsako leto deset minut dlje, tako slabe ceste so. Tudi cesta iz Nove Gorice v Bovec je zelo nevarna, turist, ki potuje po cesti iz Novega mesta v Dolenjske Toplice, pa preklinja mamo, ki ga je rodila,« je slikovita Majda Dekleva, ki sklene: »Več denarja za promocijo, reprogramiranje kreditov za naložbe v turistično infrastrukturo, poceni letalski prevozi in dobra igralniška zakonodaja, pa bo slovenski turizem na konju.«
