Z opravljanjem storitev brez računa, prikazovanjem višjih stroškov od dejanskih in drugimi orodji sive ekonomije podjetja v Sloveniji po različnih ocenah pred davkarijo skrijejo od tri do 10 milijard evrov, kar predstavlja od osem do 30 odstotkov slovenskega BDP. Če vsaka milijarda evrov prometa v državno in druge javne blagajne prinese okoli 100 milijonov evrov, to pomeni, da država vsako leto izgubi od 300 milijonov do milijarde evrov. »Na področju sive ekonomije nas čaka toliko rezerv, da ne bi bilo treba dvigniti nobenega davka več,« poudarja Robert Golob, vodja delovne skupine za pripravo sprememb zakonodaje na področju sive ekonomije pri Pozitivni Sloveniji.
Da je na tem področju treba nekaj storiti, se očitno zaveda tudi vlada, ki je socialnim partnerjem včeraj predstavila paket ukrepov, ki jih namerava izvesti. Toda kot med drugim kažejo prve ocene socialnih partnerjev, se tudi ta vlada, tako kot vse vlade pred njo, področja loteva z veliko rezervo.
Dela na črno le za odtenek
In hkrati na napačnem koncu. Celo na davčni upravi (Durs) so sicer še pred kratkim za Dnevnik ugotavljali, da se je treba preprečevanja sive ekonomije lotiti predvsem na področju neregistriranih in ilegalnih dejavnosti, torej zmanjšati delo na črno, prostitucijo in trgovino z drogami. Toda na statističnem uradu že vsaj leto dni obstajajo izračuni, da se v teh dejavnostih skriva le nekaj odstotkov sive ekonomije. Delo na črno po njihovi oceni za leto 2010 predstavlja le 1,2 odstotka takšnih anomalij. Od skupno skoraj 2,9 milijarde evrov oziroma 8,3 odstotka BDP »težke« sive ekonomije v letu 2010 je bilo prek dela na črno torej državi utajenih »le« okoli 34 milijonov evrov. Večinoma pri oddajanju sob turistom, prevozih s taksiji, inštruiranju dijakov in študentov na domu, v alternativnih zdravilskih dejavnostih, pri varstvu otrok in podobnih gospodinjskih storitvah na domu, menijo na Sursu.
Več kot 90 odstotkov sive ekonomije namreč poteka v okviru registriranih dejavnosti. Večino denarja, v letu 2010 po oceni Sursa slabe 1,3 milijarde evrov ali 3,5 odstotka BDP, državi utajijo podjetja s prikazovanjem nižjih prihodkov (torej opravljanjem dela brez računa) in višjih stroškov od dejanskih. To se dogaja zlasti pri malih podjetjih, ki imajo do tri zaposlene, se pravi pri samostojnih podjetnikih oziroma v panogah, kjer se veliko posluje z gotovino. Še posebej pogost je ta pojav v gostinstvu, pri opravljanju zaključnih del v gradbeništvu in izvajanju drugih storitev neposredno za gospodinjstva.
Najprej bodo preverili učinke
Učinkovito rešitev za te anomalije predstavljajo davčne blagajne. To dokazujejo na Hrvaškem, kjer so v prvem polletju po njihovi uvedbi samo gostinci in trgovci prijavili za skoraj milijardo evrov več prihodkov kot prej. Toda slovenska vlada (premierka Alenka Bratušek in finančni minister Uroš Čufer) je včeraj menila, da je tudi Slovenija s 1. julijem že uvedla davčne blagajne, ko je prepovedala uporabo računalniškega programa ali elektronske naprave, ki omogoča naknadno spreminjanje podatkov na izdanih računih brez ohranitve izvirnih podatkov. Očitki, da takšni posegi niso mogoči le pri davčnih blagajnah, medtem ko lahko pri vseh drugih rešitvah dober programer obide sistem tako, da davkarija ne more ugotoviti naknadnih popravkov, ju niso prepričali. Po besedah Bratuškove bodo prihodnji mesec preverili finančne učinke slovenske različice davčnih blagajn in se ob morebitni neizpolnitvi pričakovanj odločili za naslednji korak.
Nasprotno pa želijo čim prej s socialnimi partnerji uskladiti zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Kot je povedala ministrica za delo Anja Kopač Mrak, bodo socialni partnerji na ekonomsko-socialnem svetu že prihodnji teden obravnavali tudi spremembe zakona o urejanju trga dela, ki zadevajo »sivo področje« pravic delavcev oziroma agencije za posredovanje dela, pri katerih zaostrujejo pogoje za njihovo ustanavljanje. Prav tako bo na njihovem dnevnem redu zakon o inšpekcijski službi, s katerim krepijo inšpekcijske službe tako z vidika nadzora kot pristojnosti, inšpektorjem pa dajejo možnost strokovnega pomočnika. Bratuškova je povedala, da bodo uvedli tudi odškodnine za črne gradnje, ne glede na to, ali se je neka črna gradnja kasneje legalizirala ali podrla. Bistveno bolj naj bi bil po novem obdavčen tudi davčni razkorak med prihodki in premoženjem davčnih zavezancev.
Brez dodatnega kadra ali avtomatizacije ne bo nič
Toda okoli 230 davčnih inšpektorjev je za učinkovito izvajanje nadzora nad davčnim razkorakom, ki zdaj poteka ročno, občutno premalo. Zato Golob rešitev, ki bi nasploh močno omejila sivo ekonomijo in pri tem kot nepotrebne odpravila še nekatere (zdaj načrtovane) ukrepe, vidi v avtomatizaciji nadzora nad davčnim razkorakom po zgledu avtomatičnega odmerjanja dohodnine. Če bi na davčni upravi izkoristili razpoložljive tehnologije rudarjenja po podatkovnih bazah, ki jih na Dursu že imajo, sive ekonomije po njegovem prepričanju ne bi bilo mogoče več tako enostavno prikriti. »Še tako uspešno izmikanje davkom ne bi bilo pomembno, če potem davkariji ne bi znal pojasniti, kako si zgradil svojo hišo,« še dodaja. Ob avtomatizaciji nadzora bi bilo namreč treba uvesti tudi institut obrnjenega dokaznega bremena, po katerem bi bil posameznik tisti, ki bi moral dokazati izvor svojega premoženja, da bi se izognil dodatni obdavčitvi. Njegovih idej vlada (še) ni podprla.
