Če nimate denarja za tretjo četrtino poplačila za odpravo plačnih nesorazmerij javnih uslužbencev, varčujte: reorganizirajte delo, spremenite sistematizacijo delovnih mest ali znižajte število zaposlenih. Takšne so bile tik pred koncem lanskega leta zahteve ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki so jih v dopisu poslali centri za socialno delo, varstveno-delovni centri in centri za usposabljanje (CUDV). Mnogi zavodi že z razpoložljivimi sredstvi in zaposlenimi le s težavo opravljajo svoje delo.
»Ne vem, od kod bomo dobili denar za poplačilo plačnih nesorazmerij,« pravi predsednica Skupnosti varstveno-delovnih centrov Mirjana Česen. Pogoji za njihovo delovanje so se pomembno poslabšali že pred letom in pol, ko jim je ministrstvo zaradi varčevalnih ukrepov močno znižalo njihovo financiranje. Tudi odpuščanje bi bilo ob trenutni kadrovski podhranjenosti (kadrovski normativ trenutno izpolnjujejo le 63-odstotno) nedopustno.
Tudi na centrih premalo denarja
Precej centrov za socialno delo bi vsaj del plačnih nesorazmerij svojim zaposlenim lahko izplačal iz svojih rezerv. Vse, kar bi potrebovali, je soglasje ministrstva, pravi sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo mag. Darja Kuzmanič Korva. Na soglasje za (u)porabo presežkov namreč zaman čakajo že tri leta. »Za preostanek izplačila plačnih nesorazmerij in za celoten znesek za tiste centre, ki denarja v zadnjih letih niso uspeli prihraniti, pa naj bi ministrstvo prispevalo iz svojega proračuna. Zato nas je obvestilo, naj odpuščamo, če ne bo šlo drugače, še toliko bolj presenetilo.«
V kriznih časih je nenavadna tudi novica, da precej centrov za socialno delo rezerve ima, zato smo mag. Kuzmanič-Korvovo prosili za pojasnila. Povedala je, da centri ves denar za svoje osnovno delovanje prejmejo od ministrstva za delo. Kljub temu s svojimi programi lahko kandidirajo za dodaten denar na razpisih, včasih za kakšno dejavnost kaj primakne tudi lokalna skupnost. Po drugi strani se pri zaposlovanju obnašajo izjemno racionalno. Da bi nadomeščali tiste strokovne delavce, ki gredo v pokoj, jim je preprečil Zujf. Pogosto ne poiščejo zamenjav niti za porodniške ali bolniške odsotnosti. Mnogim centrom je uspelo v preteklih letih, da so dobili tudi nižjo najemnino za prostore, v katerih delujejo. Zaradi vsega naštetega porabijo manj denarja, kot jim ga namenja ministrstvo. To morajo dokazovati v letnih poročilih in zapisati tudi, za kaj nameravajo presežke porabiti. Da bi se njihovi načrti, največkrat povezani s selitvami v nove prostore, lahko uresničili, bi z njimi moralo soglašati ministrstvo, to pa, opozarja sekretarka, tega ni storilo že tri leta.
Za vse omenjene posredne proračunske uporabnike bo ministrstvo po grobi oceni za odprave tretje četrtine plačnih nesorazmerij potrebovalo okoli 1,75 milijona evrov (za izplačilo 1. obroka v letu 2014): za centre za socialno delo dober milijon evrov, za VDC 361.000 evrov in za CUDV 363.000 evrov.
Ogorčenje tudi drugod
Zahtevam ministrstva nasprotujejo tudi v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) in Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije (SZSVS). To so ministrico Anjo Kopač Mrak opozorili s pismom, v katerem zahtevajo, naj denar zagotovi ministrstvo, ki naj se »odpove nesprejemljivemu iskanju dodatnega prihranka na tako občutljivem področju delovanja, kot ga pokrivajo centri za socialno delo, varstveno-delovni centri ter centri za usposabljanje, delo in varstvo«.
Poračun plačnih nesorazmerij ogroža tudi že tako osiromašeno zdravstvo. Še posebej bolnišnice, med katerimi se mnoge že tako soočajo z velikimi likvidnostnimi težavami. Kajti približno 30 milijonov evrov poplačila premalo izplačanih plač zdravstvenemu osebju ne želita prevzeti niti vlada z dodelitvijo potrebnega denarja iz državnega proračuna niti zdravstvena blagajna (ZZZS), zato je breme padlo neposredno na vsak zdravstveni zavod posebej. To pa zato, ker zakon o načinu izplačila dolgovanih plač predvideva, da potreben denar zagotovijo izvajalci javnih storitev, in sicer s prerazporejanjem sredstev in varčevanjem v okviru lastnih finančnih načrtov, pojasnjuje tiskovni predstavnik ZZZS Damjan Kos.
