Nove stranke in gibanja, ki se oblikujejo iz vstajniškega, protestniškega potenciala, imajo všečen program. Zavzemajo se za ekonomsko pravičnejšo in bolj solidarno družbo. Prav zato imajo v delu družbe tudi izrazito negativen predznak. Spominjajo namreč na socializem. »Če bi želeli ugajati vsem, bi bili Borut Pahor,« se je nasmejal Matjaž Hanžek, predsednik stranke Trajnostni razvoj Slovenije, TRS. Program, ki ga ponuja njegova stranka, ki je nastala že pred volitvami 2011, v zadnjem letu pa se je ponovno utrdila, se naslanja na pojem »demokratični ekološki socializem«. »Ta pojem je utemeljil naš član, profesor Dušan Plut, že leta 1985,« spominja Hanžek. »V temelju gre za socializem, saj socializem ne bi bil, kar je, če ne bil demokratičen. Ekološka komponenta pa je nujna, če želimo doseči trajnostni razvoj.« Hanžek se zaveda, da omemba »socializma« pri določenem delu volilcev lahko sproži odpor. Desne stranke socializem svojim volilcem pač predstavljajo kot demona jugoslovanskega režima. Vendar, pravi Hanžek, je to zgolj njihov problem. Temelj socializma je socialna država. »Javnomnenjske ankete kažejo, da v Sloveniji trikrat več ljudi odobrava socializem kot kapitalizem,« zatrjuje Hanžek.
Kapitalizem brez prihodnosti
Neposredni ali posredni odpor zoper kapitalizem je skupna točka novih strank in gibanj, ki se naslanjajo na proteste. »Demokratičnega socializma ne obravnavamo kot utopičnega družbenega stanja v nedoločeni prihodnosti, ampak kot proces preseganja kapitalizma z demokratičnimi sredstvi v skladu z večstoletno tradicijo emancipatornih bojev delavcev, kmetov, žensk in staroselcev,« so v programskem dokumentu, ki bo predstavljen jutri, zapisali člani Iniciative za demokratični socializem in Delavsko-punkerske univerze. »Demokratični socializem je v bistvu socializem, ki je nujno demokratičen,« podobno kot Hanžek pojasnjuje predstavnik Iniciative Rok Kogej. »Res pa je, da je pridevnik 'demokratični' dodan tudi zaradi naših nacionalnih okoliščin, saj ima pojem 'socializem' v Sloveniji svojevrsten položaj.« Demokratični socializem sicer ni domoroden. V Nemčiji ga denimo uporablja stranka Levica, Die Linke.
Nove stranke in gibanja ugotavljajo, da kapitalizem kot diktatura rasti na račun človeških življenj nima prihodnosti. Kapitalistično ureditev tako bodisi povsem zavračajo bodisi mu iščejo prijaznejši obraz, zlasti v točki, v kateri se prepleta s politiko. Tako denimo v TRS ne izključujejo povezovanja z drugimi političnimi subjekti, Rok Kogej pa nam je izrecno potrdil, da je program njegove Iniciative zelo podoben programu TRS, zato bi bilo povezovanje – ob ustreznih institucionalnih pogojih – smiselno.
Počakali bodo na volitve
Obenem se bodo Sloveniji kot enotna »fronta« predstavili tudi gibanje Vseslovenska ljudska vstaja, Mreža za neposredno demokracijo in Odbor za pravično in solidarno družbo. Načrtujejo tesnejše politično povezovanje. »Ljudje pričakujejo, da bomo izpolnili obljube, ki smo jih dali med protesti, da bomo oblikovali politično alternativo,« pravi predstavnik Odbora Damjan Mandelc. Nova koalicija se bo pripravila na spomladanske volitve v evropski parlament. »Zahtevali smo sicer predčasne volitve, a nič ne kaže, da bi vlada lahko kmalu padla,« pravi Mandelc. »Mislim, da tudi opozicija trenutno ni pripravljena na nagle volitve, zato so evropske in zatem lokalne volitve naš realen cilj.« Podobno vidi situacijo tudi Hanžek, ki pa poudarja, da je njegova stranka vsak trenutek pripravljena nastopiti tudi na predčasnih volitvah.