V srednjeročnem obrambnem programu Slovenije, ki ga je vlada sprejela v začetku februarja, z njim pa se je seznanil tudi pristojni parlamentarni odbor, je na 36. strani zapisan tudi naslednji stavek: »Za izvidovanje, opazovanje in odkrivanje ciljev iz zraka bodo v letu 2015 nabavljena brezpilotna letala različnega dosega.« Prevedeno v navadno slovenščino to pomeni, da Slovenija načrtuje nabavo brezpilotnih letal, v svetu bolj znanih kot droni. Ker iz srednjeročnega programa ni jasno, zakaj jih potrebujemo, koliko jih potrebujemo in koliko nas bodo stali, prav tako pa ni zapisano, ali jih bomo kupovali sami, morda sami celo razvijali ali pa bo šlo za del kupnih nakupov v okviru zavezništva (Nato), ta stavek sproža bistveno več vprašanj, kot pa sam po sebi ponuja odgovorov.
Načelnik generalštaba Slovenske vojske, brigadir Dobran Božič, pa je bil v pogovoru za Dnevnik zelo jasen: »Slovenija bo kupila ali pa sama razvila majhna brezpilotna letala brez oborožitve. Zelo poenostavljeno bi res lahko rekli, da gre za letala na daljinsko upravljanje, ki pa bodo seveda imela tudi nekaj zelo moderne opreme za izvidovanje.« O potrebi po malih brezpilotnih letalih Slovenska vojska sicer razmišlja že dalj časa, pred šestimi leti je ministrstvo za obrambo, ki ga je takrat vodil Karl Erjavec, že sprejelo sklep, da bo država finančno pomagala pri projektu razvoja lastnih takih malih letal. »Preučiti moramo, kaj se je zgodilo s tem projektom. Ustanovil sem posebno komisijo vojakov, ki so strokovnjaki s področja letalskega modeliranja pa tudi bolj sofisticiranih naprav. Taka letala bodo v vojaškem smislu namenjena izključno kot pomoč našim vojakom v mednarodnih operacijah, sicer pa bodo bistveno bolj prišla prav v sistemu zaščite in reševanja, za sodelovanje se dogovarjamo tudi s policijo. Konkreten primer uporabe takih malih letal je iskanje pogrešanih ali pomoč pri naravnih nesrečah,« je še razložil Dobran Božič.
Načelnik GŠ Dobran Božič pravi, da pri brezpilotnih letalih nikakor ne bo šlo za naprave s kakršno koli oborožitvijo. »Zagotavljam, da bo šlo za relativno majhna sredstva,« je še dejal Božič. Pravi in v javnosti tudi zelo sporni droni so namreč zelo dragi in lasten razvoj ter nakupe si lahko privoščijo le najbogatejši. Za primerjavo, v finančnem načrtu za naslednja štiri leta je Nemčija za tri drone skupaj s postajami predvidela 168 milijonov evrov. Za sodelovanje pri razvoju evropskih brezpilotnih letal pa bo Nemčija primaknila 660 milijonov evrov. A vse to so tudi v Nemčiji šele načrti, ki pa sprožajo precej polemik.
Taktična pomoč vojakom
Da pa gre vseeno za potrebo, ki jo narekuje tudi članstvo Slovenije v Natu, pa je potrdil podpolkovnik Marko Prvinšek iz sektorja za odnose z javnostmi v Slovenski vojski. »Z vključitvijo v evroatlantske integracije je Slovenija poleg odzivanja na grožnje in tveganja za nacionalno varnost prevzela tudi naloge zagotavljanja mednarodne varnosti. Nekatere izmed sprejetih nalog je mogoče izvesti zgolj z razširjeno kadrovsko sestavo, nekatere pa zahtevajo poleg kadrovske okrepitve tudi investicije v nakup novih sodobnih sistemov. Med tovrstne sisteme, ki so potrebni za učinkovito soočanje z novimi varnostnimi izzivi, spadajo tudi brezpilotna letala,« je razloge za vključitev brezpilotnih letal v naš srednjeročni obrambni program razkril Prvinšek. V Slovenski vojski naj bi tako ta mala brezpilotna letala uporabljali kot taktično pomoč vojakom na terenu, sploh v mednarodnih misijah, ter za izvajanje podpornih nalog v sistemu zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami. »Slikovne podatke in informacije, ki se pridobivajo z njimi, se lahko uspešno uporabi tudi pri nalogah iskanja in reševanja, v primeru poplav in požarov ter drugih elementarnih nesreč,« načrtovane nakupe utemeljujejo v Slovenski vojski.
Na ministrstvu za obrambo so potrdili, da bodo kupili brezpilotna letala razreda mini z doletom deset kilometrov, opremljena z ustreznimi senzorji. Do leta 2015 je načrtovan nakup osmih takih letal, za katera naj bi odšteli poltretji milijon evrov. Del nakupa bo tudi usposabljanje »pilotov«.
Zapravili že poldrugi milijon za raziskave!
V Sloveniji smo potrebo po brezpilotnih letalih zaznali že pred sedmimi leti in za raziskave v letih 2006 do 2008 namenili že več kot poldrugi milijon evrov. Po podatkih ministrstva za obrambo je Politehnika iz Nove Gorice dobila 334.000 evrov za razvoj prototipa brezpilotnega avtonomnega sistema na hibridni pogon, fakulteta za strojništvo pa 188 tisočakov za raziskave uporab sistemov brezpilotnih letal v Slovenski vojski. Fakulteta za pomorstvo in promet je dobila 120.000 evrov za analizo tehnologij in študijo uporabe brezpilotnih letal v civilno-vojaškem zračnem prostoru. Za raziskave uporabe senzorjev na brezpilotnih letalih pa je ministrstvo za obrambo naročilo poseben senzorski sistem, ki ga je za milijon evrov dobavilo podjetje AC-Sistemi. Leta 2009 je bila vsa raziskovalna dejavnost v povezavi z brezpilotnimi letali prekinjena zaradi finančnih omejitev. Na ministrstvu za obrambo so pojasnili, da je razvoj tehnologij na tem področju hiter, znanje pa kmalu zastara. »Opravljen je bil pregled stanja na tržišču, pripravljena je študija vključevanja v zračni prostor in kupljeni senzorji za preizkušanje njihove uporabnosti za operativne namene. Za ta namen se še uporabljajo, trenutno pa so na servisu,« so še pojasnili na ministrstvu za obrambo.