Gorazd Skrt, vodja predstavništva Spirit Slovenija za Italijo, pravi, da je ta država še vedno v gospodarskem krču, kar vpliva tudi na potovanja. Nezaposlenost vztrajno narašča, saj je v letih od 2007 do 2012 brez dela ostalo kar 690.000 Italijanov, davščine pa so v enakem obdobju narasle za kar enajst odstotkov. »V manj kot petih letih se je povprečna letna poraba italijanske družine znižala na 26.100 evrov, kar je 3660 evrov manj kot leta 2007. Razlika je enaka mesecu in pol porabe pred krizo. Ta gromozanska vsota se pozna že pri nakupu nujnih življenjskih potrebščin, hrane in obleke, še toliko bolj pri porabi na potovanjih,« ugotavlja Skrt.
Italijani pridejo za krajši čas
Raziskava največje italijanske turistične zveze Touring Club zaznava negativen trend že četrto leto zapored. Število Italijanov, ki so se letos že odpravili na počitnice, in tistih, ki se še bodo, se je zmanjšalo za kar sedem odstotkov v primerjavi z letom poprej. Raziskava tudi kaže, da se Italijani na počitnicah redkeje odločajo za dodatne izlete, privoščijo si manj kratkih oddihov in podaljšanih koncev tedna, 60 odstotkov jih bo letos počitnice skrajšalo vsaj za en dan.
Število prihodov italijanskih gostov v Slovenijo se je po junijskih statističnih podatkih zmanjšalo za odstotek, občutneje – za šest odstotkov – je upadlo število prenočitev. »Italijani so skrajšali čas, ki ga prebijejo pri nas. Še večja težava je zmanjšanje porabe. Vse več jih je pripravljenih bivati v hotelu s kakšno zvezdico manj, če je le cena ugodna, in bistveno manj porabijo za zunajpenzionsko ponudbo,« nam italijansko stvarnost predstavi Gorazd Skrt.
Vlak za letošnjo promocijo je odpeljal
Skrt dodaja, da je svoje k neugodnim gospodarskim dejavnikom v Italiji, ki zavirajo odločitev za potovanje, dodalo tudi občutno zmanjšanje proračuna za turistično promocijo Slovenije. »Turistična dežela dolgo gradi podobo, vendar ta zelo hitro zbledi, ko se jo zanemari in se vanjo ne vlaga,« ocenjuje Skrt. In kaj meni o dodatnih treh milijonih evrov, ki jih je za promocijo vlada odobrila na vrhuncu turistične sezone? »Po časih velike finančne suše so trije milijoni nezanemarljiv znesek in s tem vložkom je že mogoče vsaj do neke mere izboljšati prepoznavnost Slovenije. Je pa za letos že prepozno. Slovenija zaradi specifične ponudbe potrebuje največja vlaganja v oglaševanje v zgodnjem spomladanskem času, v mesecih pred veliko nočjo in prvomajskimi prazniki,« odgovarja vodja predstavništva Spirita v Milanu.
Mitja Kočevar, Kranjskogorčan, ki je zaposlen pri enem največjih nemških organizatorjev potovanj, pritrjuje, da skromen proračun za turistično promocijo in občutno zmanjšanje obsega tovrstnih aktivnosti nedvomno puščata negativne posledice, in to dolgoročne. »Ponovni zakon promocijskih aktivnosti bo zahteval več denarja,« meni naš sogovornik in hkrati dodaja, da za osip prenočitev tujih gostov ni kriv zgolj skromen proračun. »Na to, kam bo šel kdo na dopust, ne vpliva le promocija. Ta je pomembna za ugled države, za vse drugo pa mora poskrbeti turistična industrija. Letos je eden ključnih dejavnikov za izbiro oddiha razmerje med kakovostjo ponudbe in ceno, zato bi se morali slovenski turistični delavci vprašati, po katerih izdelkih Nemci najbolj povprašujejo. Kdor želi biti v turizmu uspešen, mora poznati potrebe in želje gosta ter jim prilagoditi svojo ponudbo. Smo v Sloveniji to naredili?« se sprašuje Mitja Kočevar.
V Nemčiji je finančna kriza preteklost
Tretjina Nemcev počitnikuje v svoji državi, najpogosteje v gorah, ob jezerih, Severnem morju, v mestih in predvsem zabaviščnih parkih. V Nemčiji sta finančna in gospodarska kriza že preteklost, brezposelnost je nizka, kupna moč Nemcev pa večja kot v večini drugih evropskih držav. To se po Kočevarjevih besedah pozna tudi pri porabi, kar prispeva k nadaljnji rasti nemškega gospodarstva in s tem turizma.
Po podatkih barometra turističnih agencij je bila poraba v Nemčiji v prvi polovici tega leta za nekaj odstotkov večja kot lani v tem času. In katere so letos pri Nemcih najbolj zaželene turistične dežele? »O zmagovalcu je ta trenutek še težko govoriti. Bo pa to vsekakor tisti, ki bo znal sezono podaljšati in bo svoje prednosti izkoristil jeseni. Ta trenutek so že tradicionalno na vrhu Nemčija, Španija, Turčija in Italija, vrnila se je Grčija, dobro gre v prodajo tudi Hrvaška...« odgovarja Kočevar.
Bodo košarkarji odgnali turiste?
Slovenske turistične delavce pa skrbi jesen. Razlog za to je evropsko košarkarsko prvenstvo (EP), ki ga septembra gosti naša država. »Napaka je, da vse stavimo na EP, ko turistična sezona še traja, saj je september še poln kongresov in gostov. S tem porušimo utečen sistem prihoda gostov. Veliko bolje bi bilo, če bi bilo prvenstvo, denimo, novembra. Če je tak velik športni dogodek v Barceloni, zasede poldrugi odstotek njihovih prenočitvenih zmogljivosti, v majhni Ljubljani pa od 60 do 70 odstotkov. Za državo je to negativno, saj v času EP v košarki ne moremo organizirati nobenega kongresa, seminarja, goste, ki imajo za to obdobje vnaprej organizirana potovanja, pa moramo umakniti iz mest, ki bodo gostila prvenstvo. To dolgoročno ni dobro, kajti nekdo, ki v tem času tradicionalno vozi goste k nam, se bo zaradi treh tednov evforije preusmeril drugam,« je kritičen Tone Matjašič, direktor potovalne agencije Panoramic Travel, ki v Slovenijo vozi goste iz oddaljenih dežel, kot so Japonska, Koreja, Tajvan, Malezija, Indonezija, Hongkong.
Matjašič pravi, da je letošnja turistična sezona za njihovo podjetje sicer naporna, a dobra, saj so iz azijskih držav pripeljali kar za 40 odstotkov več turistov kot lani, iz Japonske 30 odstotkov več, čeprav je v Slovenijo v prvih šestih mesecih pripotovalo 15 odstotkov manj Japoncev in so ustvarili 16 odstotkov manj prenočitev kot lani v tem času.
»Očitno je nekdo drug delal slabše na japonskem trgu,« ocenjuje Matjašič in pove: »Že 37 let delam v turizmu, pa se je prvič zgodilo, da nisem šel na dopust. Preprosto si ga ne morem privoščiti, ker v tednu dni pričakujemo dva čarterja japonskih gostov.« In kako jim jih uspe pripeljati v Slovenijo? »Na Japonskem imamo svoje predstavništvo, plačujemo človeka, da tedensko hodi naokoli, kliče agencije, promovira in predstavlja Slovenijo... Mi v Japonsko in druge azijske države vložimo več kot vsa Slovenija skupaj.«