Med letošnjimi dobitniki Zoisovih nagrad, ki jih Republika Slovenija podeljuje za vrhunske dosežke na področju znanstvenoraziskovalnega dela in razvojne dejavnosti, je tudi prof. dr. Dušanka Janežič, redna profesorica na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije na Univerzi na Primorskem, znanstvena svetnica na ljubljanski fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo ter do nedavna vodja laboratorija za molekularno modeliranje na Kemijskem inštitutu.
Pred slabim mesecem dni smo poročali, da je Janežičevo doletela izredna odpoved delovnega razmerja iz krivdnih razlogov zaradi nepravilnosti pri evidentiranju svoje prisotnosti in prisotnosti svojega sina, sicer diplomanta ekonomije, ter njegove partnerice, ki sta bila prav tako zaposlena v laboratoriju za molekularno modeliranje. Zaradi suma nepotizma pri zaposlovanju jo preiskuje tudi komisija za preprečevanje korupcije.
Strokovnosti ji ne odrekajo
Odbor za Zoisovo nagrado, ki ga imenuje vlada, sestavlja pa šestnajst uglednih znanstvenikov z vseh področij znanosti, je odločitev o nagradi sprejel soglasno. Odločitev, da Janežičeva prejme eno od štirih prestižnih nagrad, nagrado za vrhunske dosežke na področju matematike v naravoslovju, so utemeljili z argumenti, da je znanstvenica »s svojimi vrhunskimi dosežki na področju molekularnega modeliranja, ki ga je v Slovenijo pripeljala pred dvajsetimi leti, trajno prispevala k razvoju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti« in da »njena bibliografija obsega več kot štiristo enot; o svojem delu je v soavtorstvu objavila znanstveno monografijo, sedem poglavij v monografijah tujih založnikov ter 86 znanstvenih člankov v tujih revijah najvišjega kakovostnega razreda z domačimi in tujimi sodelavci«. »V zadnjih sedmih letih (za to obdobje se nagrada podeljuje, op. a.) je profesorica Dušanka Janežič objavila 40 izvirnih znanstvenih člankov v uglednih mednarodnih revijah z visoko odmevnostjo, dve poglavji v monografskih publikacijah tujih založb in eno znanstveno monografijo, izdano pri tuji založbi. Njeni znanstveni dosežki so inovativni in imajo k uporabnosti naravnano vrednost,« so še zapisali. Janežičeva je, tako kot drugi letošnji dobitniki, prejela tudi denarno nagrado v višini 14.500 evrov.
»Nagrade se podeljujejo za vrhunske znanstvene dosežke in ne za moralne vrednote,« je prepričana ena od članic odbora prof. dr. Spomenka Kobe z Inštituta Jožefa Štefana. »Obenem se lahko vprašamo tudi to, kako da je vodstvo Kemijskega inštituta opazilo in prijavilo protikorupcijski komisiji domnevne nepravilnosti, ki pa naj bi se dogajale že tri leta pred tem – in to ravno mesec dni pred podelitvijo najvišje državne nagrade? Sicer pa je vse, kar ni dokazano, kleveta, grdo obrekovanje.« Dobitniki so bili po njenih besedah potrjeni že pred razkritjem domnevnih nepravilnosti, in sicer na seji odbora 1. julija letos. Za komentar smo že pred dnevi zaprosili tudi dr. Tadeja Bajda, predsednika odbora, a se ni odzval, na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ki objavi razpis za nagrade, pa pravijo, da odločitev odbora ne komentirajo.
Čeprav nagrajeni znanstvenici nihče ne odreka pomembnega prispevka na njenem področju, vpliva in znanstvene odličnosti, pa je nagrada del znanstvene sfere precej razburila. Sogovorniki, ki ne želijo biti imenovani, pravijo, da so bili vsaj nekateri člani odbora z dogodki na Kemijskem inštitutu seznanjeni in da bi morali podelitev iz etičnih razlogov umakniti ali vsaj prestaviti na prihodnje leto. Nagrada se, kot že zapisano, podeljuje za sedemletno obdobje in bi jo Janežičeva lahko dobila tudi prihodnje leto, ko bo preiskava protikorupcijske komisije zaključena.
Predsednik odbora za Zoisovo nagrado dr. Tadej Bajd je na petkovi podelitvi povedal, da so na razpis prejeli 19 vlog s področja naravoslovja, 13 s področja tehnike, 11 s področja ved o življenju in 10 s področja humanistike in družboslovja. Med 64 kandidati je bilo predlaganih 16 znanstvenic.
Zoisovo nagrado za življenjsko delo je prejela zaslužna profesorica mariborske filozofske fakultete dr. Terezija Zorko, nagrado za vrhunske dosežke pri raziskavah delovanja proteoliznih encimov in njihovi regulaciji prof. dr. Janko Kos, nagrado za vrhunske dosežke za raziskave na področju materialov pa izr. prof. dr. Miran Gaberšček. Odbor je podelil tudi tri Zoisova priznanja – priznanje za pomembne znanstvene dosežke v genetiki je prejel prof. dr. Simon Horvat, priznanje za pomembne znanstvene dosežke v zgodovini dr. Milko Mikola, priznanje za dosežke pri inteligentni analizi podatkov prof. dr. Nada Lavrač, priznanje za dosežke na področju materialov doc. dr. Saša Novak Krmpotič, za dosežke v astrofiziki in astronomiji pa prof. dr. Tomaž Zwitter. Puhovo priznanje za izum vodotopnega koencima Q10 je prejela raziskovalna skupina na Kemijskem inštitutu, ki jo sestavljajo dr. Mirko Prošek, prof. dr. Janko Žmitek, dr. Maja Milivojević Fir, dr. Andrej Šmidovnik, dr. Alenka Golc Wondra, dr. Monika Vidmar Stražišar in dr. Samo Andrenšek, naziv ambasadorke znanosti pa prof. dr. Tanja Dominko.
