Potem ko so delodajalci izrazili popolno nasprotovanje predlogu, da bi lahko podjetja za določen čas zaposlila največ 15 odstotkov vseh zaposlenih, je minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak pripravil novo možno rešitev, po kateri bi se zaposlenemu za določen čas priznalo pravico do odpravnine, delodajalec pa bi moral zanj plačati tudi petkrat višji prispevek za zavarovanje za primer brezposelnosti.
"To ni tisto, kar bi si mi želeli," je predlog po pogajanjih komentiral generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer. Na vprašanje, ali so sploh pripravljeni pristati na kakršnokoli omejevanje zaposlovanja za določen čas, je odgovoril, da bo to odvisno od dogovora glede rahljanja postopkov odpuščanja zaposlenih za nedoločen čas.
Če bo pri odpuščanju zaposlenih za nedoločen čas iz poslovnih razlogov narejen pomemben korak naprej, tako da bo za delodajalca administrativno manj zahtevno in finančno manj obremenilno, bo manjši interes za sklepanje delovnih razmerij za določen čas, je poudarila tudi izvršna direktorica za socialni dialog pri Gospodarski zbornici Slovenije Tatjana Čerin.
Previdni so tudi na sindikalni strani. Generalni sekretar Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Jakob Počivavšek je ocenil, da gre za korak v pravo smer, a da to ne pomeni, da bodo pristali na spremembe pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas "kar tako počez".
Med predlogi tudi spremembe dodatka na delovno dobo
Poskus, da se zaposlovanje za določen čas naredi manj privlačno, je pozdravil tudi izvršni sekretar za pravno področje in področje delovnih razmerij pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko. Verjame pa, da zvišanje prispevka za zavarovanje za primer brezposelnosti s strani delodajalca za petkrat ni zadostno, saj delavec danes za to plačuje 0,14 odstotka, delodajalec pa 0,06 odstotka.
Med kompromisnimi predlogi se je danes znašla tudi rešitev, ki se nanaša na spremembe dodatka na delovno dobo. Kakšna točno, ni znano. Delodajalcev, ki se zavzemajo za preoblikovanje tega dodatka v dodatek na stalnost, torej dodatek na delovno dobo pri zadnjemu delodajalcu, ni prepričal, saj ne prinaša pravega napredka, je pojasnila Čerinova.
Zorko pa je opozoril, da bi predlog lahko pomenil neko sistemsko spremembo oz. nastavek za dodatek na stalnost, zato so ga na delojemalski strani ostro zavrnili. V tej luči je izpostavil, da je ta dodatek danes bistvena sestavina plač, ki so že tako nizke.
Ministrstvo za delo je novo rešitev predstavilo tudi na področju čakanja na delo. Potem ko je najprej predlagalo plačilo 70 odstotkov osnove iz 137. člena zakona, zdaj predlaga 80 odstotkov. S tem je nekoliko razočaralo delodajalce, je povedala Čerinova. Zorko pa je izpostavil, da bo prejemek še vedno nizek in da smo podoben institut, katerega cilj je ohraniti delovna mesta, v stari zakonodaji že imeli.
Po besedah pogajalcev so spremenjene tudi rešitve, vezane na odpravnine in odpovedne roke, vendar ne bistveno. Pri odpravninah tako še vedno ostaja diverzificiran predlog za različna obdobja in se nekoliko spreminjajo le leta, pri odpovednih rokih pa ostaja zgornja meja 60 dni, a se spreminja odpovedni rok, ko odpoved poda delavec, in sicer na 30 dni. Slednje veseli zlasti sindikate.
Vizjak je prisluhnil tudi predlogu ZSSS, da plačilna lista postane izvršilni naslov. Gre za ukrep, ki bi lahko znižal število delovnih sporov in stroške na sodiščih ter delavcem omogočil, da hitreje in ceneje pridejo do poplačila svojih terjatev, je menil Zorko.
Socialni partnerji danes niso zaprli nobenega od omenjenih vprašanj. Kot kaže, se bo letos sestala le še posebna delovna skupina, pogajanja pa bodo nadaljevali v novem letu. Pričakovati je, da bo Vizjak začel člene zapirati že v prvih dneh januarja. Njegov cilj je namreč, da bi bila reforma na plenarni seji DZ zadnji teden istega meseca.
