Po mnenju sociologa in kulturologa Nikole Janovića je skupni imenovalec protestniških gibanj zahteva po več demokracije, kar bi okrepilo civilno družbo. Kot pravi, je to med drugim mogoče doseči skozi referendume, zbore občanov, sodelovanje pri oblikovanju proračuna in preferenčnega glasu na volitvah. Boj za spremembe se lahko odvija tudi s pomočjo organizirane politične sile, ki mora nastati kot protiutež sedanjim, je dejal. Ta mora biti po njegovih besedah programsko leva in mora med drugim zagovarjati "antikapitalistično fronto" ter delovati v korist človeka.
Sociologinja kulture Ksenija Vidmar Horvat poudarja, da je treba pri nas zamenjati politične elite. Tako desničarska kot levičarska retorika sta po njenem mnenju nevarni, ker iz svojega poslanstva izvzemata vprašanje skupnega dobrega. Trenutno stranke s pomočjo vstajniških zahtev nagovarjajo svoje volilne baze, ugotavlja. Izhodišče za oblikovanje nove kulture elit mora biti po njenem mnenju oblikovanje skupnega dobrega. V zvezi z neposredno demokracijo se sprašuje, ali se bo državljanom res ljubilo ves čas ukvarjati s politiko. Kot meni, potrebujemo utečen mehanizem nadzora nad tistimi, ki bodo vodili družbo.
Politolog Luka Mesec pravi, da moramo, če želimo premagati krizo, preseči kapitalizem kot sistem. Po njegovih besedah je kapitalizem nagnjen h krizam, saj se v tem sistemu ne proizvaja zaradi zadovoljevanja človeških potreb, ampak zaradi dobička. Mesec tako predlaga demokratični socializem s planskimi in kooperativnimi mehanizmi, tudi kooperativnim upravljanjem lastnine. Po njegovem mnenju ne gre za idealni sistem, ampak proces emancipacije človeštva izpod kapitalista, ki se lahko med drugim odvija s širitvijo neposredne demokracije. Paziti pa je treba, da bo to vse vključujoč proces, poudarja.
To, da se na protestih po državi omenja socialna država, je po mnenju sociologinje Vesne Leskošek znak, da so ljudje razumeli, da je treba trg omejevati, da lahko vsi živijo človeka dostojno življenje. Ob tem je omenila idejo univerzalnega temeljnega dohodka, ki bi pomenil, da se ljudem ni treba prodajati za vsako ceno in pod vsakimi pogoji. Socialna država se je pri nas začela rušiti v prejšnjem mandatu s spremembo zakonodaje v zvezi s socialnovarstvenimi prejemki, ljudje pa temu niso nasprotovali, saj so bili prejemniki socialnovarstvenih prejemkov označeni kot lenuhi in goljufi, je pojasnila. Ob tem je poudarila, da smo največji skok v revščini dosegli, ko smo imeli najvišjo gospodarsko rast.
