Okoli 120 zdravnikov, ki so se prijavili na letos razpisana mesta za specializacije, bo ostalo na suhem. Na zdravniški zbornici si želijo še enega razpisa za družinsko medicino, a se zatika pri denarju. Tudi zato, da bi lahko okrepili osnovno zdravstvo, predsednik zbornice prim. Andrej Možina podpira interventne ukrepe, kot jih je zastavil minister za zdravje Tomaž Gantar.
»Razumem, da nekateri ljudi nočejo obremenjevati z dodatnimi stroški zaradi višjih prispevkov in s tem vplivati na konkurenčnost, a zdravstvo nujno potrebuje neko dodatno finančno injekcijo. Res pa ga je treba tudi temeljito prevetriti pri razpisih, organizaciji, zavarovanju, administraciji...« je dejal Možina.
Mladim diši kirurgija
Nekateri od mladih, ki ostanejo brez želene specializacije, svoje mesto poiščejo kot sobni zdravniki, drugi volontirajo, vse več pa jih je na zavodu za zaposlovanje (konec marca je bilo brezposelnih že blizu sto zdravnikov). Letos bo teh zdravnikov več kot prej, saj so na zdravniški zbornici ob zadnjem razpisu mesta za specializacije razpolavljali. Izjema je bila družinska medicina, v kateri je še vedno okoli 500 zdravnikov premalo. Za specializacijo iz družinske medicine so pri zadnjem razpisu tako določili 70 mest. Šest jih še ni zasedenih, a računajo, da se bodo v kratkem zapolnila. Pri nekaterih specializacijah je bilo namreč prijav precej več od mest: za kirurgijo v Ljubljani sta mesti na primer dve, specializacijo pa si je želelo 16 zdravnikov. »Med nezaposlenimi zdravniki si jih veliko želi teh specializacij, ki so zanje atraktivne. A počasi bodo morali sprejeti dejstvo, da za vse ni dovolj mest,« ugotavlja Možina.
Zagotovil, da bo še en letošnji razpis mogoč (o njem se mora strinjati ministrstvo za zdravje), še nimajo. Če bo mogoče, pa bi radi na zbornici razpisali še od 50 do 80 specializacij iz družinske medicine. Dodatni družinski zdravniki bodo po besedah Možine v pomoč celotnemu zdravstvu. Ker jih je danes premalo in bolnikom ne morejo nameniti dovolj pozornosti, jih veliko preide v dražje bolnišnično zdravljenje, čeprav bi jim lahko pomagali že v osnovnem zdravstvu.
Ne krajšim specializacijam
Ideje, da bi pomanjkanje zdravnikov družinske medicine omilili s krajšanjem specializacije, so medtem naletele na oster odziv stroke. Tudi Možina ocenjuje, da je sedanja štiriletna specializacija primerna rešitev. Legitimno pa bi po njegovem bilo, da bi specializacijo skrajšali ob morebitni uvedbi sekundariata za hitrejše vstopanje zdravnikov v sistem. Na katedrah za družinsko medicino in v Strokovnem svetu za družinsko medicino medtem ugotavljajo, da bi krajše specializacije družinsko medicino degradirale v drugorazredno stroko, to pa bi privedlo do znižanja kakovosti oskrbe za bolnike. Prof. dr. Janko Kersnik z mariborske medicinske fakultete meni, da bi se bilo treba problemov osnovnega zdravstva lotiti drugače, na primer s spodbudami mladim zdravnikom, da se odločijo zanj. Danes je ravno nasprotno, pravi Kersnik, ki je tudi predsednik Strokovnega sveta za družinsko medicino. Družinski zdravniki imajo na primer nižje plače od drugih, je spomnil, prav tako pa niso urejene spodbude za delo v odročnih krajih.