Vprašanje obveznosti članstva v Zdravniški zbornici Slovenije je doslej ob predlogih zdravstvenih reform odpirala predvsem politika, zdaj pa o tem bolj na glas razmišljajo tudi zdravniki. Za referendum o prostovoljnem članstvu so se zavzeli v Iniciativi zdravnikov, kot pravijo, pa je treba še prej razmisliti o položaju in nalogah zbornice, na primer pri nadzoru.
Zbornica se mora spremeniti vsebinsko
»Zdravniki zbornico zagotovo potrebujemo, vsebinsko pa se mora spremeniti,« ugotavlja Danijel Bešič Loredan iz Iniciative zdravnikov. Nadzorno vlogo bi lahko zbornica po njegovem opravljala tudi, če bi bilo članstvo prostovoljno, sprememb pa se je treba lotiti celostno, ne le znotraj zbornice. Tako bodo ključne odločitve ministrstva za zdravje, ki med drugim podeljuje javna pooblastila zbornici (na primer pri licencah in nadzoru), je spomnil. »Vprašati se moramo, kaj je zbornica naredila v zadnjih 20 letih, kakšna je bila njena funkcija, ali je rasla s potrebami zdravstvenega sistema... Šele na koncu teh odgovorov je vprašanje obveznosti članstva,« je dejal.
V iniciativi bodo v kratkem podrobneje predstavili svoje predloge o prihodnosti zdravstva, vključno s predlogi o zbornici, zatem pa si želijo široke razprave. Svoje morajo povedati tudi pacienti, ugotavlja Bešič Loredan.
Možina: Idealno bi bilo prostovoljno članstvo z množično vključenostjo
Predsednik zdravniške zbornice prim. Andrej Možina se nagiba k ohranitvi obveznega članstva v zbornici, vsaj v sedanjih razmerah. Dvomi namreč, da bi lahko ministrstvo za zdravje v tem trenutku prevzelo funkcije zbornice. Kot je spomnil, so te v velikem delu represivne – opravljajo strokovni nadzor, prek licenc skrbijo za ustrezno usposobljenost zdravnikov in s tem tudi za varnost bolnikov... Takšna pooblastila so nepriljubljena, a nekdo jih mora v vsakem primeru opravljati, je opozoril.
Kot je spomnil, so bile razprave o ukinitvi obveznega članstva vsaj v zadnjem času močno pod vtisom burnega mandata njegove predhodnice Gordane Živčec Kalan. Idealno bi sicer bilo, da bi bilo članstvo v zbornici prostovoljno, a bi se zdravniki kljub temu vključili vanjo, je dodal. »Za to je nujno zaupanje članstva, ki pa se gradi na dolgi rok. Zbornica bo začela argumentiran dialog med zdravniki na temo prostovoljnega oziroma obveznega članstva. Menim, da si moramo zdravniki natočiti čistega vina o tem, kakšno zbornico želimo.«
Doslej so bili razen idej o prostovoljnem članstvu na mizah ministrov za zdravje tudi predlogi, da bi zožili sedanja pooblastila zbornice pri nadzorih, podeljevanju licenc in skrbi za kakovost. Po nekaterih različicah bi to delo prenesli na ministrstvo za zdravje, po drugih pa na posebno agencijo. Lani je zbornica sicer že izgubila svojo nekdanjo vlogo pri določanju cen v zdravstvu. Zbornica se je pri tem znašla pod drobnogledom urada za varstvo konkurence, ki ga je zmotilo določanje minimalnih cen. Pravilnika o zdravniški tarifi in o nadzoru upoštevanja zdravniške tarife, ki sta to omogočala, je zbornica izdala že leta 1995, v praksi pa so bile te cene kvečjemu precej višje. Da ta pravilnika ne bi smela biti veljavna, saj ministrstvo za zdravje ni soglašalo z njima, je lani opozoril minister za zdravje Tomaž Gantar, kmalu zatem pa ju je zbornica umaknila.