Pahor je na slovesnosti, ki se je je udeležilo več kot 4000 ljudi, spomnil, da je Evropska unija nedavno prejela Nobelovo nagrado za mir in po njegovem ni bolj primerne priložnosti, da se pol milijarde Evropejcev, med katerimi smo tudi Slovenci, spomni, da mir ni samoumeven.

Kot je dejal, je ta nagrada primerno svarilo vsem, da sta mir in varnost, zlasti v teh kriznih razmerah, odvisna od naših zelo iskrenih prizadevanj, da tako tudi ostane. Zgodovina je po njegovem polna dokazov, kako se v določenih bolj zaostrenih okoliščinah, zlahka, iz majhnih nestrpnosti razvijejo sovražnosti, ki se končajo v solzah, trpljenju in neskončni žalosti ljudi.

"Zdaj je tak čas, ko moramo biti na to posebej pazljivi. Ljudje, ki so v stiskah, zlasti tisti, ki imajo občutek, da nimajo več kaj izgubiti, so lahek plen sovražnega govora in ščuvanja enega proti drugemu. Naša temeljna zgodovinska odgovornost je, da vse velike težave, s katerimi se soočamo, tako Slovenci kot Evropejci, rešimo v duhu iskrenega dialoga, s potrpežljivim spoštovanjem tistih, ki mislijo drugače in utrjevanjem vsega tistega kar nam je skupno," je dejal predsednik republike.

Zlasti politiki in vsi, ki sodelujejo v javnem dialogu, se morajo po njegovem mnenju disciplinirano vzdržati vsake izjave, ki jo lahko kdo razume kot žaljivo, nestrpno ali celo sovražno. To je njihova najbolj elementarna dolžnost v skrbi za prepotrebno ozračje tolerance, svobode in spoštovanja eden do drugega, je prepričan Pahor.

Slovenski predsednik je posebej poudaril pomen nadaljnje graditve Slovenije, kot demokratične, pravne in socialne države, za kar pa je v teh izjemno težkih razmerah potrebna večja politična složnost kot običajno. Kot je dejal, je v Sloveniji in Evropi potrebno zbrati moč za večjo politično enotnost.

"Več politične složnosti bo v Sloveniji dalo več poguma in zagona vsem tistim, ki verjamemo, da skupaj lahko dosežemo nepredstavljivo veliko," je dejal Pahor in dodal, da bi več politične enotnosti v Evropi zagotovilo uspešnejše ukrepanje v času krize in preprečilo nevarnosti za nezaupanje v evropsko idejo in porast novih nacionalizmov.

Današnje slovesnosti so se sicer udeležili nekateri predstavniki slovenskega političnega življenja, med njimi predsednik državnega sveta Mitja Brvar, poslanci in svetniki, tudi načelnik generalštaba Slovenske vojske Dobran Božič, predstavniki Zveze združenj borcev ter župani občin Slovenska Bistrica, Oplotnica, Zreče, Slovenske Konjice, Ruše in Mestne občine Maribor, ki vsako leto bolj obiskan dogodek pripravljajo skupaj.

Partizanska enota Pohorski bataljon je bila ustanovljena 11. septembra 1942 v Dobrovljah na Pohorju. V začetku je enota štela 90 borcev, poveljeval pa ji je Rudolf Mede. Pohorski bataljon je izvedel številne akcije, 21. decembra 1942 pa se je premaknil proti Osankarici, kjer si je uredil zimski tabor.

Prve dni leta 1943 so nemške sile odkrile partizanski tabor, 8. januarja pa ga je obkolilo okoli 2000 nemških vojakov. V boju je življenje izgubilo 69 borcev Pohorskega bataljona. Padli borci so bili odpeljani v avstrijski Gradec, kjer so še danes pokopani na tamkajšnjem pokopališču.