Kot je menil predsednik DL Gregor Virant, si minister za delo Andrej Vizjak v okviru pogajanj predvsem prizadeva doseči soglasje s sindikati. Ti lahko zakon spravijo na referendum, gospodarstvo ga ne more, je pojasnil in dodal: "To je tragika reforme trga dela v Sloveniji, da imamo tako referendumsko zakonodajo."
Do sindikatov je bil kritičen tudi predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetništva Igor Antauer. "Sindikati nikakor ne morejo razumeti, da bo treba zadeve sprostiti," je dejal in opozoril, da si delodajalci zaradi toge zakonodaje enostavno ne upajo zaposlovati.
Podjetnika ne bi smelo biti strah zaposlovati
Njegove besede je potrdil podjetnik Alojz Selišnik, ki meni, da bi morala biti zakonodaja takšna, da podjetnika ne bi bilo strah zaposlovati. To se namreč dogaja sedaj oz. še huje: "Nočeš vzeti posla, da ti ne bo treba zaposlovati." Zato se število brezposelnih veča, je poudaril Selišnik.
Zakaj v Sloveniji sploh potrebujemo reformo trga dela, je pojasnil novinar časnika Finance Karel Lipnik. "Brezposelnost narašča, težave s proračunom so vedno večje, zato je jasno, da moramo nekaj narediti," je dejal. Pri nas je delo dražje kot v sosednjih državah in celotni EU, zato se moramo lotiti reforme trga dela, je poudaril.
Vendar pa obstoječi predlog reforme po Selišnikovi oceni ne sledi omenjenim ciljem. "Zaposlovalcev ne spodbuja k zaposlovanju; ne ceni dela ampak ga celo draži," je dejal. Direktor uspešnega lesnega podjetja se zato boji, da bomo namesto varne prožnosti dobili drago rigidnost.
"Ne poznam zakona, ki ima tri tako različne antipode: mi bi fleksibilnost, sindikati varnost, vlada pa ščiti proračun in bi rada vse zastonj," je povzel Antauer. Vprašanje je, kako to vse skupaj sestaviti skupaj, je menil.
Zakaj je treba toliko razpravljati o odpovednih rokih in odpravninah
Virant se je ob tem vprašal, zakaj je treba toliko razpravljati o odpovednih rokih in odpravninah. Če ima podjetje delo, delavec pa dobro dela, ga ne bodo odpustili, je zatrdil, oba predstavnika delodajalcev pa sta mu pritrdila.
Virant je sindikatom očital, da ščitijo le tiste, ki imajo zaposlitev za določen čas. Zato bi bilo po njegovem mnenju primerno uvesti dve reformi - eno za že več let zaposlene delavce, drugo pa za tiste, ki šele vstopajo na trg dela. Tako bi denimo pri tistih, ki se prvič zaposlujejo, lahko dodatek na delovno dobo ukinili, pri dlje časa zaposlenih pa ohranili, je predlagal.
Glede malice kot enega od bolj perečih vprašanj v pogajanjih glede reforme trga dela se je Selišnik strinjal, da so delavci med delovnim časom deležni toplega obroka - na račun delodajalca, seveda. Nasprotuje pa plačilu za čas odmora. Ta namreč predstavlja ogromne stroške, ki jih ni mogoče vračunati v ceno izdelka. Pol ure odmora dnevno s stališča delodajalca pomeni 17 dni dopusta, je izračunal.
Strinjal se je Antauer, ki je dodal, da je v nekaterih primerih polurni odmor celo prekratek. Večina nezgod pri delu se zgodi ravno v času po odmoru, je dejal.
