Kot je dodal, Banka Slovenije v zadnjem času kaže velik interes pri preiskovanju kaznivih dejanj. "Sodelovanje je zelo dobro, kar pa ne velja za NLB, ki se neupravičeno sklicuje na bančno tajnost. Dokumentacijo smo primorani pridobivati po sodni poti, kar je težko in zamudno," je razložil. Po njegovih besedah naj bi celoten volumen spornih bančnih kreditov v NLB znašal okoli 300 milijonov evrov. »Ne trdim, da NLB ovira preiskavo. Trdim pa, da slabo sodeluje,« je dodal Furlan.
Po prepričanju direktorja NPU Darka Majheniča, bi morale banke bolj aktivno sodelovati v predkazenskem postopku. "Pri odobravanju kreditov so vodilne strukture v bankah odločale na podlagi strokovnih in osebnih povezav. Banke so odobravale kredite brez ustreznih zavarovanj in drugih pogojev. Pomanjkljiv je tudi notranji in zunanji nadzor," je dodal Majhenič.
Kozina ocenjuje, da so znotraj bančne trdnjave ljudje, ki jim je v interesu, da se čim manj razišče
Okrožni državni tožilec Jože Kozina je razložil, da imajo z NLB problem pri prepoznanju in definiranju škode. Bančne strokovne službe se po njegovem vztrajno ogibajo razkritju podatkov o škodi. "Oškodovanec, v tem primeru NLB, mora sodelovati na najvišji ravni z organi pregona. Le to je lahko garancija za uspeh," je poudaril. Po njegovem je bila banka zelo pazljiva pri dajanju kreditov fizičnim osebam, ni pa bila tako pazljiva pri dajanju kreditov raznim družbam z omejeno odgovornostjo. Kozina ocenjuje, da so znotraj bančne trdnjave ljudje, ki jim je v interesu, da se čim manj razišče.
Preiskovalci pri ugotavljanju nepravilnosti v slovenskem bančnem sistemu preiskujejo za 346 milijonov evrov škode, od tega so za 70 milijonov evrov nepravilnosti že podali ovadbe. V bankah se je intenzivno preiskovanje začelo leta 2011 s preiskavo nepravilnosti v Hypo banki, jeseni lani pa se je preselilo tudi v NLB, NKBM in Gorenjsko banko, kasneje pa še v Factor banko in Probanko.
Virant: Raziskava bančnega kriminala ena najvišjih prioritet v Sloveniji
Po mnenju notranjega ministra Gregorja Viranta je ena najvišjih prioritet v Sloveniji raziskava bančnega kriminala, česar bi se morali zavedati tudi v vodstvu NLB.
Virant je danes predstavil vmesno poročilo o stanju preiskav v bančnem sistemu, ki ga je pred časom naročil policiji. "Bliža se trenutek, ko bomo izvedeli, koliko denarja bomo namenili bankam, zlasti državnim, zaradi luknje, ki je nastala zaradi napak in morebitnih kaznivih dejanj," je dejal.
Gospodarski kriminal in korupcija sta med prioritetami policije, znotraj tega pa je velik poudarek na preiskavi nepravilnosti v bančnem sistemu. "Gre za dejanja z veliko škodo, ki so ogrozila slovenski finančni sistem, davkoplačevalci pa bodo plačali za omogočanje njihovega delovanja," je dejal.
Preiskovalci po ministrovih besedah večkrat poudarjajo, kako je za uspešno preiskavo pomembno sodelovanje vodstev bank. Kot primer dobre prakse je Virant izpostavil Hypo banko, katere vodstvo je bilo po njegovi oceni zelo kooperativno. Samo je tudi najelo strokovno službo, ki je opravila forenzično analizo, ter jo nato predalo preiskovalcem.
Bistveno slabše izkušnje z NLB
Bistveno slabše pa so izkušnje preiskovalcev z NLB, je opozoril minister. Vodstvo te banke se je namreč postavilo na stališče, da obstajajo zakonski zadržki za predajo dokumentacije, češ da gre za bančno trajnost. Dokumentacije niso želeli izročiti niti potem, ko je sodišče potrdilo, da policija zanjo ne potrebuje posebne odredbe.
Zato bo Virant predlagal spremembo 215. člena zakona o bančništvu, po kateri izjema bančne tajnosti ne bi veljala, če bi šlo za izročanje dokumentacije policiji, tožilstvu in sodišču. Odkrivanje bančnega kriminala je v Sloveniji ena najvišjih prioritet in nesprejemljivo je, da se vodstvo NLB tega ne zaveda, je še poudaril notranji minister.
