Nekateri obiskovalci so se za razpravo oborožili s transparenti kot »Ne bomo plačali vaše krize«, »Cilj je poenotenje stališč« in »Nočemo EU komande«.
K današnji razpravi se je prijavilo skoraj 40 predstavnikov različnih skupin, ki nasprotujejo spremembam ustave v zvezi z referendumom in fiskalnim pravilom. »Nameravane spremembe v zvezi z referendumom in fiskalnim pravilom bistveno omejujejo vpliv ljudstva na vse ključne odločitve države, poslanci pa za to namero niso pridobili ne soglasja stroke ne soglasja državljank in državljanov,« je namen skupščine za MMC pojasnil Rok Zavrtanik, eden od 20 organizatorjev skupščine in direktor založbe Sanje.
Proti spremembam Ustave: šestega maja na Trgu republike vzporedna seja
Zavrtanik si želi, da se sliši glas tistih, ki so jih politiki izločili pri tako pomembni stvari kot je spreminjanje ustave in opominja, da tako pri referendumih kot pri fiskalnem pravilu politiki niso dobili ne soglasja stroke ne soglasja ljudstva.
Na ulice po več pravice pri odločanju
»Ostro nasprotujemo spreminjanju ustave brez našega soglasja, saj gre za omejevanje institutov neposredne demokracije. Ljudje smo in bomo na ulici zahtevali več in ne manj pravice pri odločanju, zato je takšno spreminjanje referendumske ureditve še toliko bolj nelegitimno,« so organizatorji že prejšnji teden sporočili v izjavi za javnost.
Po njihovem mnenju politika ni pokazala resnične volje za široko javno razpravo, po drugi strani pa politični eliti očitajo, da je odgovorna kapitalu in pritiskom iz Bruslja, ne pa tudi ljudstvu.
Prvi skupščini ljudstva predseduje igralka in aktivistka Violeta Tomič, med razpravo pa je predviden tudi kulturni program.
Predstavniki različnih civilnih iniciativ in gibanj pa tudi sindikatov so izrazili predvsem nasprotovanje napovedanim ustavnim spremembam. Med razpravo so med drugim poudarili pomembnost možnosti državljanov, da zahtevajo referendum ter opozorili na možne negativne posledice vnosa fiskalnega pravila v ustavo. Tomičeva, ki sicer skupščino vodi pod imenom Jelka Veper, je dejala, da je politična elita pokazala, da se uklanja "čustveno nestabilnim finančnim trgom".
Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pa je o napovedanih ustavnih spremembah referendumske ureditve in zapisa fiskalnega pravila v ustavo povedal, da prihaja do političnega preračunavanja na račun državljanov. O fiskalnem pravilu je dejal, da je že vlada izračunala, da to terja zelo globoke reze v socialno državo. Po njegovih besedah predvsem opozicija govori, da je to treba storiti, da bi dali pozitivne signale mednarodnim finančnim trgom. "Kakšne signale pa daješ lastnemu ljudstvu? Da ga pač ne rabiš," je povedal.
Fiskalno pravilo v kombinaciji z novo referendumsko zakonodajo po njegovih besedah tlakuje pot temu, da lahko tudi t. i. trojka dela, kar želi. Ob tem je dejal še, da je pri fiskalnemu pravilu stranka Pozitivna Slovenija na žalost popustila, saj je še pred nekaj meseci premierka Alenka Bratušek govorila, da vpisu v ustavo nasprotujejo.
Kot je že pred začetkom skupščine povedal predstavnik iniciative 6. maj, je splošno mnenje tudi, da posegov v ustavo ne bi smelo biti, ne da bi o tem svoje mnenje podalo ljudstvo. Dejal je, da so v iniciativi odprti za strokovna mnenja in dodal, da bi se morale odločitve sprejemati na podlagi teh mnenj. "In ne v zaprtih prostorih oziroma za zaprtimi vrati, kjer so ljudje dejansko tretirani kot nekaj, kar je kolateralna škoda," je poudaril.
Skupščine sta se udeležila tudi glavni tajnik šolskega sindikata Sviz Branimir Štrukelj in predsednik ZSSS Dušan Semolič. Po besedah slednjega je krizo povzročil "povampirjen kapital" in dodal, da iz mednarodnih institucij prihajajo sporočila, kako naprej. "To je pot, ki bo krizo zagotovo poglobila," je pojasnil in dodal, da predstavniki teh institucij vprašajo le, kako je z bankami, ne pa kako je z ljudmi. Poudaril je, da je pri referendumski zakonodaji potrebna sprememba v smeri, da referendumov ne bi mogli zlorabiti politiki. "To, kar se zdaj ponuja, pomeni konec demokracije," je opozoril.
Glede fiskalnega pravila pa je Semolič povedal, da bo njegova uvedba pomenila pokop za socialno državo.
