Po lokalnih volitvah leta 2010 se je novoizvoljena vlada na avstrijskem Štajerskem odločila, da se loti enega najbolj perečih problemov sosednje dežele. Tedaj je imela avstrijska Štajerska 542 občin; v primerjavi s preostalimi avstrijskimi deželami je bila daleč najbolj razdrobljena. Leta 2015 bo v deželi s približno 1,2 milijona prebivalcev, ki živijo na nekaj več kot 16 tisoč kvadratnih kilometrih, le še 285 občin.
Danes imajo občine, če odštejemo Gradec, v povprečju 1750 prebivalcev, po reformi bi to število naraslo na 3342. S tem bi se uvrstili na tretje mesto za Predarlberškim in Koroško. Avstrijsko povprečje znaša 2840 prebivalcev na občino. Dobršen del te razdrobljenosti je zaradi geografskih značilnosti sosednje dežele, hkrati se znotraj tega povprečja skriva velik razpon med največjimi in najmanjšimi. Dunajska občina ima tako več kot 1,7 milijona prebivalcev, najmanjša Gramais na Tirolskem jih šteje 54.
Majhne občine, velike denarne težave
Na avstrijskem Štajerskem sedaj v 77 občinah še vedno živi manj kot 500 ljudi in 200 občin ima manj kot 1000 prebivalcev. Po napovedih demografov se bo v 304 občinah število prebivalstva v naslednjih letih še zmanjševalo, že sedaj pa jih precejšnje število ne zmore uresničevati nalog in pristojnosti, ki jim jih je zapisala ustava. Leta 2010 jih 225 ni uspelo preživeti z lastnim proračunom.
Veliki obrat so občine na avstrijskem Štajerskem doživele leta 2008. Vse do septembra 2008 so občine še nekako gospodarile z denarjem, ki jim je bil na voljo, po nastopu gospodarske krize se je stanje drastično poslabšalo. Že leta 2009 se je podvojilo število občin, ki so zapravile več, kot se je nateklo v njihov proračun, izgube občin pa so se v primerjavi z letom prej povečale za štirikrat. Pregled, kdo se najtežje sooča z zaostrenim gospodarskim stanjem, je pokazal, da so to ravno najmanjše občine. Kar 44 odstotkov občin, ki so imele od 1000 do 2000 prebivalcev, se je soočalo s proračunskim primanjkljajem. Prvi cilj reforme strukture občin sicer ni le varčevanje denarja, temveč priprava občin na to, da bodo lahko izpolnjevale svoje naloge tudi še v prihodnosti, da bodo lažje zadržale delovna mesta in prebivalstvo v regiji, je za Dnevnik povedal Michael Feiertag, tiskovni predstavnik štajerske deželne vlade. Na voljo so tudi izračuni, po katerih bi lahko z združevanjem občin prihranili okoli 40 milijonov evrov.
Že konec leta 2010 je štajerska vlada ustanovila posebno skupino, ki je izdelala strategijo strukturne reforme in jo razdelila na štiri obdobja. V prvem so zbirali predloge občin, kako izvesti reformo, v drugem so se pričela pogajanja, po tretjem, ki se je izteklo konec letošnjega januarja, je 207 občin izreklo pripravljenost, da se združijo z eno ali več sosednjimi občinami. Kriterijev, po katerih so ocenjevali občine, ki bi bile primerne za združevanje, niso določali le po številu prebivalcev, je povedal Feiertag. Kriterij demografskega razvoja je bil torej le eden od mnogih.
Denarne nagrade občinam
Feiertag pravi, da so osrednjo vlogo pri tem razmisleku igrali tako imenovani regionalni občinski centri, v katere so že sedaj združili nekatere servisne dejavnosti, namenjene prebivalcem. Eden pomembnih kriterijev je bilo gospodarjenje občin, njihovo proračunsko stanje, po drugi strani pa so upoštevali infrastrukturo. Pomembno vlogo igrata geografska lega in že obstoječe sodelovanje med posameznimi občinami.
Da bi občine spodbudili k združevanju, sta se zvezna in deželna vlada dogovorili za denarne spodbude. Do konca septembra lahko občina, ki se je pripravljena združiti, iz tega sklada dobi 200.000 evrov. Kljub vsem omenjenim prizadevanjem pa je še vedno okoli 60 občin, ki reformi ostro nasprotujejo. Argumenti, s katerimi se občinski veljaki upirajo združevanju, so na las podobni tudi slovenskim odzivom. Gre za argumente, ki zadevajo centralizacijo oblasti, domnevno povečano odtujenost občine ali prihranke, ki da bodo manjši, kot so napovedani itd. Feiertag je povedal, da so analizirali, s kakšnimi argumenti so tudi po drugih evropskih državah nasprotniki združevanja utemeljevali svojo držo in ugotovili, da so povsod enaki, vendar pa so zatem rezultati po zaključeni reformi pokazali, da so prevladali njeni pozitivni učinki.