Kje vidi težavo EU?

Pogovor, ki sta ga vodila nekdanji slovenski veleposlanik v Franciji Janez Šumrada in predsednik sveta inštituta Bernard Brščič, je potekal tudi o krizi v EU. Ameriški veleposlanik problem EU vidi v tem, da ne zna uspešno kombinirati varčevalne politike in investicij za spodbujanje gospodarske rasti.

"Po eni strani je potrebno varčevanje, a v smislu fiskalne discipliniranosti, se pravi izogibanje nesmiselnemu zapravljanju. Po drugi strani pa mora Evropa oživiti gospodarstvo. Investicije in pobude pa morajo biti racionalne, da bodo omogočile rast," je menil Mussomeli, ki kot del rešitve vidi določeno varčevanje v javnem sektorju, da bi lahko del tega denarja porabili za okrepitev zasebnega sektorja.

"Če vzamem za primer Slovenijo, je v letih pred in med krizo preveč zaposlovala v javnem sektorju, ko bi bilo ta denar pametneje porabiti za investicije v zaposlitve v zasebnem sektorju," je dejal ameriški veleposlanik.

Zavrnil možnost, da bi Velika Britanija dejansko izstopila iz EU

Ob tem se je spotaknil ob evroskepticizem, ki naj bi se vztrajno širil po Evropi in pripomnil, da je to že del evropske kulture, ki bi obstajal ne glede na krizo. Prav tako je zavrnil možnost, da bi Velika Britanija, ki je napovedala referendum o položaju države v uniji, dejansko izstopila iz EU. "Menim, da se bodo Britanci, če bo do referenduma prišlo, odločili podpreti obstoj države v EU, kar bo unijo konec koncev utrdilo," je povedal Mussomeli.

Kar se pa tiče trenutne gospodarske krize v Sloveniji, je Brščič med pogovorom zatrdil, da je Slovenija po osamosvojitvi šla skozi nepopolno tranzicijo ter ni naredila domače naloge in sprejela ustreznih reform. "Nimamo vladavine prava, namesto svobodnega tržnega gospodarstva imamo perverzen pajdaški kapitalizem, ki se skriva za tančico nacionalnega interesa, ki je v Sloveniji povzročil kritično pomanjkanje tujih neposrednih investicij, ki jih za prebroditev trenutne krize nujno potrebujemo," je poudaril Brščič, sicer nekdanji državni sekretar v kabinetu prejšnjega premiera Janeza Janše.

Slovenija ni naredila domače naloge

Mussomeli se je na tem mestu strinjal, da Slovenija ni naredila domače naloge. "A Sloveniji je bilo v letih po osamosvojitvi udobno, gospodarska baza je bila relativno dobra, rast visoka, brezposelnost razmeroma nizka. Enostavno na videz ni bilo potrebe po reformah," je povedal Mussomeli in dodal, da takrat ni bilo dovolj glasnih pozivov k privatizaciji državnih podjetij in modernizaciji gospodarstva.

Zatrdil je, da v Sloveniji obstaja potreba po privatizaciji in tujih investicijah, obenem pa izrazil sočutje do nasprotnikov teh ukrepov, saj da zaradi majhnega števila prebivalstva, bližine večjih držav in zgodovine naroda v Sloveniji obstaja močna težnja po ohranitvi avtonomije in identitete. "To je dobro in razumljivo. A ironično, bolj kot se trudiš, da to ohraniš z zaščito industrije in gospodarstva, bolj verjetno je, da te bodo pokopale zunanje sile," je dejal Mussomeli.

"Ravno zato je za ohranitev slovenske identitete in blaginje nujno potrebno, da se Slovenija odpre svetu. Naj tujci pridejo v državo in investirajo, naj kupijo Telekom in Petrol ter druga državna podjetja. Slovenija naj postane Singapur južne in jugovzhodne Evrope, se pravi dinamično središče, kjer so vsi dobrodošli," kot del rešitve za krizo v Sloveniji vidi ameriški veleposlanik.