Dejal je, da je sicer res nenavadno, da postopek traja toliko časa, a Slovenija, kot je opozoril, ni edina država, ki čaka na novega veleposlanika. Odprtih mest je več, vse skupaj pa po njegovih besedah nima nič z velikostjo države ali njenim pomenom za ZDA.
Več mesecev, preden bo prišel nov veleposlanik
Mussomeli je pojasnil, da bo, ko bo znano ime novega veleposlanika, minilo tri ali štiri mesece, preden bo ta dejansko prišel. Dotlej bo sam ostal v Sloveniji, saj v ameriški administraciji zdaj velja nenapisano pravilo, da mora veleposlanik, če ni bil politično imenovan, ostati, dokler ne pride njegov naslednik.
Veleposlanik je komentiral tudi aktualne razmere v Sloveniji in ocenil, da bi bile morebitne predčasne volitve najslabša možnost.
Sedanja vlada je po njegovem mnenju v glavnem povzela program predhodne, dela pa bolje, kot je večina pričakovala, čeprav je za premierko velik izziv, da drži skupaj koalicijo strank, med katerimi so velike razlike. »Ta vlada dela sorazmerno dobro, ameriško vlado bi lahko veliko bolj kritiziral, pa nima težav s koalicijskimi partnerji,« je dejal.
Američani se zanimajo za vlaganja v Sloveniji
Glede novih strank na slovenskem političnem prizorišču je ocenil, da bolj kot naprej gledajo nazaj v preteklost in je pri njih zaznati določeno »jugonostalgijo«.
Američani se zanimajo za vlaganja v Sloveniji, a si želijo jasnih pravil, ki se ne spreminjajo, je dejal veleposlanik. Opozoril je, da je Slovenija preveč nepredvidljiva, kar povzroča frustracije pri tujih vlagateljih, ter pri tem omenil primer Fotone, ko so se stvari kljub pravilom stalno spreminjale.
Potrdil je, da obstaja zanimanje za Radensko, čeprav še nobeno podjetje ni stopilo v stik z veleposlaništvom. Domnevno naj bi se za Radensko zanimala Coca-cola in še eno ameriško podjetje, katerega imena pa veleposlanik ni razkril.
V Washingtonu še ne govorijo o Türku
V zvezi s kandidaturo nekdanjega slovenskega predsednika Danila Türka za generalnega sekretarja ZN je Mussomeli dejal, da se v Washingtonu o podpori še ne odločajo, saj je za kaj takega še prezgodaj.
Türk se mu sicer zdi dobro usposobljen kandidat za položaj in ima izkušnje v ZN, težava pa je, je poudaril, da deli slovensko družbo. Ironično, če ne bi bil predsednik, bi bil Türk idealen kandidat, je dejal Mussomeli, ki se boji, da bo to za Slovenijo »izgubljena priložnost«.
Ujetniki iz Guantanama niso prioriteta
Opozoril je, da tuje vlade ugotavljajo, da niti v Sloveniji ni konsenza glede kandidata, kar mu bo škodovalo, prav tako pa je to škoda za Slovenijo, ki je sicer po Mussomelijevih besedah idealna država kandidatka, da iz nje pride prihodnji generalni sekretar ZN, a njen izziv je najti pravega kandidata.
Veleposlanik je še povedal, da tudi s sedanjo slovensko vlado, kot že s prejšnjima, potekajo pogovori o sprejemu ujetnikov iz Guantanama, ni pa to prva prioriteta, še zlasti, če bi to sprožilo nove notranjepolitične napetosti v Sloveniji. »Politična stabilnost v Sloveniji je važnejša,« je dejal.
