Mraku se zdi dobro, da je do sporazuma o večletnem proračunu za obdobje 2014-2020, ki je prvič v zgodovini EU siromašnejši od predhodnika, sploh prišlo, je pa opozoril, da je bil na koncu sprejeti proračun precej drugačen od prvotnega predloga Evropske komisije. Znova se je izkazalo, da velike spremembe zaradi nacionalnih interesov držav članic niso možne.
V primerjavi s proračunom za obdobje 2007-2013 je bilo tokrat največ »rezanja« pri koheziji in kmetijstvu, na nekaterih postavkah, npr. pri vlaganjih v raziskave in razvoj, pa so sredstva povečali. A čeprav so sredstva za krepitev konkurenčnosti v primerjavi z obdobjem 2007-2013 bistveno povečali, je ta postavka glede na prvotni predlog Evropske komisije največja žrtev, je ocenil Mrak.
Evropska komisija je na prihodkovni strani proračuna 2014-2020 sicer predlagala dva nova davka - pravi davek na dodano vrednost (DDV) in davek na finančne transakcije. Ta predlog je bil po mnenju Mraka spretno pripravljen, saj je DDV manj ugoden za revne države, davek na finančne transakcije pa za razvite, a komisija z njim ni uspela. Prava tako ostaja britanski rabat.
Mrak je opozoril, da je postopek sprejemanja proračuna težaven. Za dogovor o večletnem finančnem okviru je potrebno soglasje članic EU. To pomeni, da bi lahko v primeru korenitejših reform, ki bi posameznim članicam odvzele kaj več sredstev, te države blokirale sprejetje proračuna.
Mrak je ob tem opozoril, da dogovor o prihodnjem finančnem okviru, ki so ga voditelji držav članic EU po maratonskih pogajanjih dosegli 8. februarja, ni dokončen, saj ga mora potrditi tudi Evropski parlament, kjer lahko po njegovem mnenju pričakujemo »še kar resen cirkus«.
Evropski parlament ima tokrat namreč precej večjo vlogo pri sprejemanju proračuna, zato je danes, tako Mrak, marsikdo »precej nervozen«, če potrditve v Evropskem parlamentu slučajno ne bo. Če bi se to zgodilo, bi veljal proračun iz letošnjega leta, kar bi bilo precej zapleteno. »To je scenarij, ki si ga ni želeti, je pa možen,« je opozoril.
Evropski parlament je bil sicer vključen v pogajanja in je v njih po besedah Mraka bolj ali manj podpiral Evropsko komisijo. Ker je zadnji dogovor o proračunu precej drugačen od predloga komisije, bo zanimivo videti, kakšno stališče bodo zavzeli evropski poslanci.
Današnji dogodek je uvod v serijo seminarjev ekonomske fakultete o novem finančnem okviru EU; na prihodnjih dveh bodo podrobneje govorili o kohezijski in kmetijski politiki, ko se bodo tudi podrobneje dotaknili izplena Slovenije. Na današnjem seminarju so poskušali podati splošno oceno prihodnjega finančnega okvira.
