Sanacija bank nujen in prioriteten projekt politike
Virant je danes v DZ v izjavi za medije ponovil, da je za stranko ključno izvajanje in ohranitev tako zakona o državnem holdingu kot zakona o slabi banki. Če stroka ali praksa pokažeta, da so potrebni kakšni popravki, se bodo ti naredili, je dejal, sicer pa se zakona izvajata tako, kot sta bila sprejeta. Na vprašanje, ali so torej v SD na tem področju popustili, je Virant pojasnil, da je to, kdo je popustil, vse »stvar interpretacije«. Po njegovem mnenju so sicer v razmerah, ko se vsi »zelo dobro« zavedajo, da je sanacija bank nujen in prioriteten projekt politike.
Zakon predvideva različne instrumente za sanacijo bank in te bo treba uporabiti po strokovni presoji, je dodal Virant. Glede ocene SD, da je državni holding »kraja stoletja«, pa meni, da »teh velikih in težkih besed« ne bo več. Vsi se namreč strinjajo, da je treba nadaljevati zgodbo s holdingom in centralizirati sistem upravljanja državnega premoženja, ki mora biti upravljano čim bolj kompetentno. »In holding je rešitev za to,« je poudaril Virant.
PREBERITE ŠE: “Če se izkaže, da je nekdo plagiator, potem zanj ni prostora v politiki”
Kot je še dejal, so sicer SD prepričali s tem, da se zakon popravi na način, da se premoženje iz državne lastnine ne prenaša na holding, ampak holding ostane zgolj upravljavec tega premoženja. S tem se po Virantovih besedah izognejo tudi dvomu o ustavnosti zakona, ki so ga izrazili nekateri pravni strokovnjaki.
Vlada se ne menja zato, da pade vlada Janeza Janše
Zamenjati je treba retoriko, da se vlada menja zato, da pade vlada Janeza Janše, je dejal vodja poslancev SD Janko Veber. Kot pravi, gre namreč predvsem za to, da je treba čim prej zagotoviti stabilnejše razmere za gospodarstvo. Koalicijska pogajanja sicer potekajo konstruktivno, a bodo podrobnosti znane, ko bo usklajeno skupno besedilo, je dodal.
»Mi smo v enem letu zelo jasno govorili o tem, da zgolj in samo varčevanje ne prinaša ustreznih ukrepov, kar se je nenazadnje pokazalo tudi v praksi,« je v DZ medijem pojasnil Veber. Šlo je za vsebino, ki ima posledice za gospodarstvo in pri ljudeh, je dodal in poudaril, da tudi sicer v postopkih pogajanj o novi vladi ne gre za popuščanje, temveč za to, da se poskuša opredeliti rešitve, s katerimi bi lahko v zelo kratkem času »stvari premaknili v drugo smer« in predvsem zagotovili stabilnejše razmere za gospodarstvo.
Tehtanje argumentov
Na vprašanje, v kolikšni meri so v SD popustili glede zakonov o državnem holdingu in o slabi banki, je Veber odgovoril, da so v SD vedno »imeli svoje rešitve« in poudarjali, da je zanje najpomembnejše to, da je izbrana najcenejša in najučinkovitejša rešitev. Sam zakon o slabi banki je sicer po njegovi oceni napisan tako splošno, da dopušča zelo široko polje razmišljanja, kar so v stranki želeli izpostaviti tudi v zahtevi za ustavno presojo zakona. Hkrati pa se, tako Veber, »srečujemo z dejstvi, da nekatere stvari že potekajo« v NLB. Banke so se odločile, da bodo oblikovale svojo rešitev za slabe terjatve, zato gre zadeva po njegovem mnenju v pravo smer.
Po Vebrovih besedah sicer morebitne koalicijske partnerice zdaj poskušajo predvsem tehtati argumente, kaj prinašajo posamezne odločitve. Njihov skupni cilj je zagotovo ta, da se bančni sistem sanira na način, da bo čim prej mogoče pomagati gospodarstvu.
Postopek pogajanj pa še ni popolnoma zaključen, je dodal Veber, zato danes ni želel dajati konkretnejših ocen o oblikovanju nove vlade in poteku pogovorov. Izrazil je zgolj željo, da bi imeli čim bolj jasne informacije o končni obliki dokumenta, ki bo podlaga za sodelovanje v novi vladi, vsaj do sobotne konference SD, kjer se bodo tudi odločali o vstopu v novo koalicijo. V tem trenutku se sicer pogajalska skupina trudi čim bolj jasno opredeliti vse rešitve, je dodal.
Prečiščevanje pogajalskih izhodišč
Koalicijska usklajevanja danes niso predvidena, so zagotovili v PS. Tako bodo danes predvsem »prečistili« pogajalska izhodišča, pregledali dosežke dosedanjih dogovorov ter ugotovili, katera vprašanja so odprta. Pogovori se bodo predvidoma nadaljevali v četrtek, sicer pa naj bi bile partnerice že v pričakovanju čistopisa koalicijske pogodbe.
Morebitne koalicijske partnerice naj bi tako v teh dneh že sklenile vsebinski del pogajanj za novo vlado. Prioritete vlade na področju zdravstva so pogajalci morebitnih koalicijskih partneric uskladili že v torek, po pogajanjih o državnem holdingu in slabi banki pa predstavniki strank bodoče koalicije podrobnosti niso razkrivali. Po neuradnih informacijah naj bi sicer že našli rešitev, a bo dogovor moral še skozi stankarska sita. V soboto bo zasedala konferenca SD, v torek pa predvidoma izvršni odbor in svet DeSUS, prav tako v torek naj bi se sestali tudi člani sveta DL.
Redkobesednost prvakov strank
V SD, DL in DeSUS so bili tudi danes dopoldne redkobesedni. Prvak SD Igor Lukšič se bo aktualno političnih zadev dotaknil na današnji novinarski konferenci, danes naj bi se dobila tudi pogajalska skupina DL.
Partnerice bodoče koalicije čaka še razdelitev ministrskih mest. Stranke sicer o tem še molčijo, a neuradno naj bi se že dogovorile, da bo PS pripadlo pet resorjev v vladi, SD in DL po trije resorji, DeSUS pa dva resorja.
V torek so poslanci potrdili tudi novelo zakona o vladi, s katero so pristojnosti ministrstev prilagodil potrebam morebitne nove koalicije. Novela med drugim spet uvaja samostojno ministrstvo za kulturo.
V javnosti imena za potencialne ministre
V javnosti je zaokrožilo več imen za potencialne ministrske kandidate, pri čemer naj bi imeli največ težav z iskanjem primernega kandidata za finančnega ministra. Jurša je sicer v torek novinarjem dejal, da ima mandatarka Alenka Bratušek že ime za novega finančnega ministra, a jim tega imena ni izdala. Ekonomist Dušan Mramor, ki je že bil finančni minister, je na vprašanje STA, če je vnovič v igri za ministra za finance, odgovoril, da s tem v zvezi "nima kaj povedati". Ekonomist Igor Masten, ki se je prav tako neuradno omenjal med potencialnimi kandidati, je zatrdil, da ni kandidat. Glavnega izvršnega direktorja KD Group, Aljošo Tomaža, ki se je prav tako omenjal, pa STA ni uspela priklicati.
Poleg imen za finančnega ministra uganka ostajata tudi kandidata za ministra za infrastrukturo in prostor ter ministra za gospodarstvo. Nekateri mediji sicer ugibajo, da bi ministrstvo za infrastrukturo in prostor utegnil prevzeti urbanist Miran Gajšek. Odprto ostaja tudi ministrstvo za kulturo, pa tudi urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki bi ga vodil minister brez listnice.
Poslanec SD Dejan Židan naj bi vodil ministrstvo za kmetijstvo, kot možni kandidatki za ministrico za delo, družino in socialne zadeve pa se omenja Anjo Kopač Mrak iz SD, čeprav ni povsem izključeno, da bi na tem mestu lahko pristala tudi Andreja Črnak Meglič, prav tako iz SD. Šolski resor naj bi pripadel Lukšiču.
Ministrstvo za notranje zadeve naj bi skupaj z javno upravo vodil prvak DL Gregor Virant, nekdanji minister Senko Pličanič pa naj bi spet prevzel pravosodni resor. Nekateri mediji sicer kot možno ministrico za pravosodje omenjajo poslanko PS Mašo Kociper.
Tudi za vodenje ministrstva za obrambo se omenja več imen, med drugim poslanko PS Melito Župevc, pa tudi Janeza Slaparja. DeSUS bi ohranil dva resorja, ki ju je imel v mandatu vlade Janeza Janše. Prvak DeSUS Karl Erjavec naj bi bil zunanji minister, Tomaž Gantar pa minister za zdravje.
