Ko politiki govorijo o šolstvu, prepogosto presunejo s pomanjkljivim poznavanjem področja, slabim vpogledom v težave in protislovnimi rešitvami zanje. Natančno to se je v prazničnih intervjujih in poslanicah »zgodilo« premierki Alenki Bratušek, predsedniku države Borutu Pahorju in – posredno – finančnemu ministru Urošu Čuferju. Ta si je bes sindikatov nakopal z odgovorom na vprašanje v intervjuju za Dnevnik, kaj državi daje suverenost. Takole je odgovoril: »Za to, da je država lahko suverena, mora imeti čim manjši javni sektor. Vedno bolj sem prepričan, da je bolje, če je skupnega denarja, ki ga daš nekam na kup, da ga vsi upravljajo, manj.«

V sindikatu Sviz so ministrovo stališče o povezavah med suverenostjo in velikostjo javnega sektorja nemudoma označili za bizarno, absurdno in zlovešče. Absurdno zato, ker bi resničnost te izjave v praksi pomenila, da so v Evropi najmanj suverene skandinavske države, v katerih je delež javnega sektorja v BDP najvišji. Zlovešče pa zato, ker minister verjame, da je lahko država suverena le, če ima kar najmanjši javni sektor, so menili v Svizu.

Sviz: Gre za napoved radikalne privatizacije?

»Vsakomur je jasno, da stopnja državne suverenosti ni v korelaciji z obsegom javnega sektorja. Res pa je nekaj drugega: da suverenost držav, zlasti manjših, ogroža stopnja zadolženosti, kar je minister izkusil na svoji koži, ko je za državo najemal nove kredite,« je »eno od bolj bizarnih izjav iz vrst vladajočih« komentiral glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj, ki se čudi predvsem temu, da javnosti sploh ni vznemirila. Prepričan je tudi, da je minister Čufer razkril več, kot je nameraval, in sicer prepričanje, da je javni sektor sam po sebi slab za državo. »To je prepoznavni znak trdih neoliberalcev. Ministra je zaneslo celo tako daleč, da je javni sektor opredelil kot uničevalca suverenosti,« opozarja Štrukelj, ki se ob tem sprašuje, ali gre morebiti za napoved radikalne privatizacije izobraževanja in zdravstva.

Izjavo ministra Čuferja je na Dnevnikovo prošnjo komentiral tudi šolski minister Jernej Pikalo, ki se je odzval kot strokovnjak za suverenost. Iz izjave, je zapisal, ni jasno, ali minister Čufer misli na bodinovsko, althusijansko, vestfalsko, postvestfalsko suverenost ali suverenost kot avtonomijo, kot nevmešavanje, kot suverenost ljudstva za odločanje... Ni pa dvoma, je dal vedeti ob tem, da je »skupno dobro civilizacijska pridobitev, ki družbam in posameznikom omogoča čim bolj skladen, enakomeren in socialno vzdržen razvoj«, ta pa »zagotavlja tiste skupnostne dobrine, ki jih posamezniki ne zagotavljajo: enakomeren dostop do izobraževanja, varnosti, informiranja, zdravstvene oskrbe in tako dalje.«

Bratuškova: Kakovosten javni servis ob nižjih normativih

Če gre soditi po izjavah Alenke Bratušek, potem se nam privatizacije ni treba bati, kajti še naprej se bomo borili za to, »da šolstvo ostane dostopno vsem in ne le tistim, ki imajo nekaj pod palcem«, kot je povedala v intervjuju za Delo. Navsezadnje se »vse štiri koalicijske stranke zavzemajo za ohranitev dobrega javnega servisa v zdravstvu in šolstvu«. A Bratuškova je z nekaterimi drugimi odgovori svoje zavzemanje za ohranjanje kakovostnega javnega šolstva postavila pod vprašaj. V isti sapi je namreč napovedala tudi zmanjševanje normativov in standardov v šolstvu. In ga utemeljila takole: »Pred nekaj leti je bilo lahko v razredu bistveno več otrok, pa raven njihovega znanja ni bila nič manjša kot danes.«

Po mnenju sindikatov si je privoščila sila drzno izjavo. »Prepričanje, da bo varčevanje v javnem šolstvu na račun krčenja normativov in standardov prispevalo k izhodu iz krize, je zgrešeno in se v bistvu, ne pa tudi po stopnji grobosti, ne razlikuje od ukrepov prejšnje Janševe vlade. Ne dvomim o tem, da je predsednica svojo trditev izrekla na pamet – zato, da bi opravičila zniževanje sredstev za izobraževanje,« ostaja neomajen Štrukelj. Priznava sicer, da ugotovitve analiz o korelaciji med številom otrok v razredu in njihovim znanjem niso enoznačne. Kažejo sicer, da se kakovost izobraževanja s povečevanjem števila otrok v razredu znižuje, vendar pa je ta povezava odvisna od številnih dejavnikov – od osnovnega števila otrok, ki jim želimo dodati še nove učence, od pedagoške obremenitve učiteljev, od načina in gostote deljenja učencev v skupine in tako dalje.

Minister Pikalo, ki je ob nastopu svoje funkcije poslancem v državnem zboru zagotovil, da v normative in standarde ne bo posegal, je bil glede stališča Bratuškove strogo načelen: »Socialni demokrati smo vedno bili za ohranitev standardov in normativov, ker so ti pogoj zagotavljanja kvalitetnega šolstva ter posledičnega razvoja družbe.« A v Svizu ministrovim zagotovilom ne verjamejo. »Formulacija člena v pravilniku o opravljanju dejavnosti v predšolski vzgoji, po katerem se bo število otrok v vrtcu lahko izjemoma povečalo za enega, je tako »odprta«, da se bo v najkrajšem času prelevila v splošno uveljavljen povečan normativ, » je prepričan Štrukelj. Tako se je zgodilo tudi z določbo o možnosti dveh dodatnih otrok v oddelkih. Mišljena je bila kot izjema, danes pa ni vrtca, ki je ne bi uveljavil.«

Pahor: Cilj reforme je tudi zaposlitev...

Predsednik države Borut Pahor se je v prazničnih izjavah razgovoril predvsem o »nujni reformi visokega šolstva«. Ker svojega stališča ni specificiral, smo predsednikov urad zaprosili za podrobnejša pojasnila. Med drugim nas je zanimalo, za kakšno reformo se zavzema, kakšne cilje naj bi ta reforma zasledovala in s kakšnimi ukrepi ali/in političnimi dogovori naj bi jo zakoličili. Odgovor je bil – pričakovan. Predsednik se zavzema za visoko kakovost študija, za njegovo »mednarodno uspešnost, konkurenčnost in odprtost«, so nam sporočili iz urada. Predsednik tudi meni, da naj imajo študentje in študentke »možnost izbrati študij, ki jih zanima in veseli«, eden od ciljev reforme pa je omogočiti diplomantom, da »najdejo tudi ustrezno zaposlitev«, je smeri razvoja v visokem šolstvu v svojem prepoznavnem »stilu« začrtal predsednik republike. Pahor sicer daje prednost zdravstveni reformi, »v kolikor bi politika ocenila, da ni dovolj politične moči za hkratno izvedbo obeh reform«.