Po podatkih uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin vse štiri gorenjske kmetije, na katerih so včeraj dodatno odkrili aflatoksin v mleku, to prodajajo izključno zadrugam in naprej mlekarnam, nič v mlekomatih. Večina kmetov prek zadrug nabavlja tudi krmo za živali, zato se v primeru koruze, okužene z aflatoksinom, postavlja vprašanje, kako skrbne so zadruge pri izbiri dobaviteljev koruze in ali od njih zahtevajo dokazila, da je testirana na vsebnost aflatoksinov. Zelo nenavadno je tudi to, da so pri dobavi koruze kmetijam, ki imajo zdaj težave z aflatoksinom v mleku, sodelovali celo po štirje papirnati posredniki. Pa je s koruzo, ki jo kmet dobi po razmeroma ugodni ceni (kljub hudi lanski suši), vse v redu, če pri tem poslu sodelujejo še trije do štirje posredniki in vsak nekaj zasluži?!
Inšpekcijske službe še preverjajo, ali je koruza z omenjenih štirih kmetij res slovenska, za dva od štirih odvzetih vzorcev pa so laboratorijski rezultati sinoči potrdili, da sta pozitivna na aflatoksin. Eden ga po naših informacijah vsebuje zelo veliko.
Več kot 80.000 evrov kazni za mešalnico krmil
Pred dvema letoma so na farmi Kmetijsko-gozdarske zadruge Sava Lesce odkrili kar za dvajsetkrat presežene vrednosti aflatoksina v mleku. Izkazalo se je, da ga je zastrupila krma iz ajdovske mešalnice krmil Vajet. To je bil prvi primer, ko so v Sloveniji odkrili tako visoko vsebnost aflatoksinov. Nekatere druge države so imele s tem nevarnim strupom, ki je posledica plesni na žitih, težave že prej, denimo Italija. Zato italijanske mlekarne že dobrih deset let s hitrimi testi preverijo vsako cisterno mleka, ali vsebuje aflatoksin. Na tak način so prav v Italiji pred dvema letoma ugotovili, da je okuženo tudi mleko iz Lesc.
Mojca Papler, vodja KGZ Sava Lesce, nam je včeraj pojasnila, da je bilo njihovo mleko zaradi aflatoksina takrat približno štirinajst dni neuporabno. Ker se je izkazalo, da je za to kriva okužena krma podjetja Vajet, so mu izstavili račun za škodo, ki so jo utrpeli z večdnevnim uničevanjem mleka. »Korektno so nam plačali vse stroške – posredne in neposredne, ki jih je bilo za okoli 80.000 evrov,« pravi Paplerjeva. Vajet so takrat oglobili tudi veterinarski inšpektorji. Zaradi neurejene dokumentacije, nepravilnega deklariranja krme, pomanjkljivih notranjih kontrol... so od podjetja izterjali 2086,46 evra kazni in še 1251,88 evra od odgovorne osebe.
Krmo je pametno kupovati pri preverjenih prodajalcih
»Aflatoksin je zelo velik problem. Pred kupci je težko opravičiti, zakaj se je znašel v mleku, zato se mi kmetje, ki imajo zdaj težave s tem strupom, zelo smilijo. Mi kupcev na srečo nismo izgubili, toda odkar smo se tako opekli, vsako pošiljko krme najprej testiramo na aflatoksine, šele nato začnemo z njo krmiti živali,« poudarja Paplerjeva in opozarja, da morajo biti rejci zelo previdni, od koga kupujejo krmo. »Na pogled ni mogoče ugotoviti, ali vsebuje aflatoksine. Naša krma je bila na videz idealna, a se je takoj po začetku krmljenja izkazalo, da ni bila.«
Mojca Papler ocenjuje, da utegne biti letos še precej težav z aflatoksini, saj v Sloveniji krme zaradi lanske suše močno primanjkuje, zato jo je strah, kaj vse bo prišlo k nam iz tujine. »Krmo je pametno kupovati pri preverjenih in zanesljivih prodajalcih. Naša zadruga na leto odkupi okoli 50 milijonov litrov mleka, ki ga prodajamo italijanskim mlekarnam, zato smo si po aferi pred dvema letoma priskrbeli testerje, s katerimi naključno testiramo cisterne z mlekom na vsebnost aflatoksinov,« nam je povedala vodja leške kmetijske zadruge in dodala, da en hitri test njihove člane stane sedem evrov.
Vnovična razširjenost aflatoksina v mleku kaže, da je stalen nadzor nad njim nujen tudi v Sloveniji. Predpisi pa so jasni: za neoporečnost mleka so odgovorni njegovi pridelovalci, odkupovalci in predelovalci.
