Mladi pravniki so prisiljeni delati zastonj

Odvetniška družba mora skleniti pogodbo o zaposlitvi

Kot kaže, se lahko tovrstno iskanje volonterskih pripravnikov tudi zaplete. Naši sogovorniki, tudi iz odvetniških vrst, so nas namreč opozorili, da zakon o odvetništvu volonterskega pripravništva ne predvideva, saj morajo imeti pripravniki sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Eden izmed njih, odvetnik, ki ni želel biti imenovan, ob tem opozarja, da bi lahko odvetniška pisarna s pripravnikom sicer sklenila pogodbo o zaposlitvi in vanjo zapisala, da velja za volontersko pripravništvo brez plačila. »Tako bi bil tudi formalno izpolnjen pogoj za registracijo pripravnika. Vendar bi se ob tem odprla dilema, ali bi takega pripravnika sploh vpisali v imenik odvetniških pripravnikov. Me prav zanima, ali bi to opazili.«

Poleg tega, da lahko začne odvetniški pripravnik opravljati prakso pri odvetniku, ko je vpisan v imenik odvetniških pripravnikov, zakon določa še, da je treba vlogi za dovolitev vpisa v imenik odvetniških pripravnikov priložiti izjavo odvetnika oziroma odvetniške družbe, da bo odvetniški pripravnik zaposlen v odvetniški pisarni.

Za komentar in potrditev avtentičnosti oglasa smo včeraj hoteli zaprositi odvetnika Francija Matoza, vendar se na naše telefonske klice in elektronsko pošto ni odzval. Med drugim nas je zanimalo, ali je pripravništvo, kot ga je sam razpisal, sploh pripravništvo, kot ga razume zakon o odvetništvu. Vprašanja smo posredovali tudi predsedniku odvetniške zbornice Romanu Završku, vendar smo ostali brez pojasnil, ker je na dopustu.

Nespodobne ponudbe so stalna praksa

Da odvetniške pisarne mladim pravnikom ponujajo delo brez plačila, je sicer znano že daljši čas. Mladi pravniki, ki želijo opravljati pravniški državni izpit, potrebujejo najmanj dve leti pripravništva. To pa so v zadnjih letih nekatere odvetniške pisarne začele izkoriščati, saj na ta način dobijo zastonjsko delovno silo. Naši včerajšnji pogovori s štirimi (pravkar) diplomiranimi pravniki, ki trenutno iščejo delo po spletni strani odvetniške zbornice, so pokazali, da so »nespodobne ponudbe« stalna praksa. Res pa je, da odvetniki ponudb običajno ne objavljajo na oglasni deski, temveč zastonjsko delo omenijo v zasebnih pogovorih z iskalci zaposlitve.

»Takoj ko sem objavil oglas, da iščem pripravništvo, so me iz ene od odvetniških pisarn poklicali na pogovor,« nam je povedal sogovornik, diplomirani pravnik z Gorenjske. »Vendar so mi ponudili zgolj prostovoljno delo za dobo treh mesecev. Trdili so, da če se bom izkazal, mi bodo dali pogodbo.« Naš sogovornik ponudbe ni sprejel, saj ni mogel biti prepričan, da so njihovi nameni iskreni: »Saj veste, kako je: vzamejo te za tri mesece, potem pa te odslovijo in najdejo drugega.«

Pripravniki namreč kljub diplomi v pisarnah opravljajo manj zahtevna, tudi administrativna dela, ki ne zahtevajo kontinuitete. Navsezadnje je že sama narava pripravniškega dela začasna. Pripravnike je torej mogoče menjavati.

»Gre za neke vrste medgeneracijsko izkoriščanje, ki mlade ob začetku kariere sili v neplačano delo,« pravi Barbara Rajgelj, ki poučuje delovno in socialno pravo na fakulteti za družbene vede. »Zaradi takšnega vstopa v odraslost nimajo vsi enakih možnosti, najbolj pa so prizadeti tisti, ki si dela brez plačila zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ne morejo privoščiti. Pripravništvo namreč ni samo usposabljanje, ampak je kombinacija dela in usposabljanja in za delo mora mladi delavec biti plačan.«

Tudi drugi sogovorniki – med katerimi se nihče ni želel izpostaviti z imenom, saj še vedno iščejo delo – so dobili eno ali več ponudb za zastonjsko delo, vendar jih niso sprejeli. Nihče med njimi tudi ni želel izpostaviti imena nobene od odvetniških pisarn.

»Če ni mogoče najti dela, se pač prodaš oziroma predaš«

Naš drugi sogovornik si zastonjskega dela ni mogel privoščiti prav zaradi pomanjkanja denarja. »Takšno delo bi sprejel, če bi živel v Ljubljani,« nam je povedal v telefonskem pogovoru s Štajerske. Pravi, da je v zadnjih mesecih dobil kar tri ponudbe za volontersko delo v odvetniških pisarnah v prestolnici. »Pripravljen bi bil delati brez plačila, a tega, da bi sam plačeval najemnino za stanovanje oziroma za vsakodnevno vožnjo v Ljubljano, ne zmorem.« Mladi pravnik je zvenel nekoliko razočaran, vendar je dejal, da se po več mesecih iskanja zaposlitve preusmerja v tujino. »Kjer ni kruha, ni sidra,« je rekel.

Tretji sogovornici, ki prihaja iz Ljubljane, so zastonjsko opravljanje pripravništva ponudili v enem od pogovorov, vendar ponudbe ni sprejela. Četrta, prav tako iz Ljubljane, pa je dejala, da bo kar sama razmislila o tem, da bi svoje delo ponudila zastonj. »Če ni mogoče najti dela, se pač prodaš oziroma predaš,« je komentirala. Sama ima sicer že vrsto delovnih izkušenj, ki jih je navedla tudi na spletni strani odvetniške zbornice, vendar je po več mesecih iskanja dobila zgolj, kot pravi, »zelo slabo plačano delo na ministrstvu« prek sistema javnih del. A tudi to se bo po enem letu končalo. »Žal je tako, da tudi mladi pravniki z lepimi delovnimi biografijami ne dobimo priložnosti. Če pa želimo opraviti pravniški državni izpit, veliko izbire nimamo,« je pojasnila svoje razmišljanje o prostovoljnem pripravništvu.

»Volontersko, bolj natančno, neplačano pripravništvo postaja fenomen zahodnega sveta,« je razmere komentiral Saša Zagorc, docent za ustavno pravo na ljubljanski pravni fakulteti. »Opaziti ga je mogoče v ZDA, Kanadi, celo v organih Evropske unije. V osnovi pa ni težava volontersko pripravništvo kot tako, saj ima pozitivne učinke 'vajeništva' v času izobraževanja ali študija. Navzkriž gre, ko delodajalci potrebo po redni delovni sili nadomeščajo z volonterskimi pripravniki.«

V jedilnici ljubljanske pravne fakultete je visel oglas...

Zagorc sicer pravi, da je bilo »zaradi reguliranega trga do pred nekaj leti pravniško delovno področje precej imuno na te pojave«. »Zdaj pa so porast volonterskega pripravništva in vse nižje začetniške plače pri odvetnikih odsev presežne ponudbe diplomantov prava, kar bodo le še napihovali diplomanti zasebnih pravnih fakultet. Zmanjšalo se je tudi povpraševanje, zlasti z zamrznitvijo novih pripravništev na sodiščih.«

Ta trend gre še dlje. V jedilnici ljubljanske pravne fakultete je spomladi daljši čas visel oglas nekega podjetja, ki je za delo iskalo »študenta ali študentko prava četrtega letnika ali absolventa«. Med opisom del je bila navedena tudi »priprava pogodb«. Pravnik študent bi bil za podjetje pač najcenejši, saj je delo prek študentske napotnice najmanj obdavčeno. Podobno velja za odvetnike. »Ker za nekatera rutinska dela pri odvetniku, na primer predloge za izvršbe, zadošča znanje študenta prava v višjem letniku, prihaja do podobnih anomalij kot pri nekaterih drugih poklicih – da študenti izpodjedajo diplomante,« opozarja Zagorc. Po njegovem mnenju bi morala odvetniška zbornica opozoriti odvetnike, »da z izkoriščanjem mečejo slabo luč na ceh in da na dolgi rok sami sebi kopljejo jamo«.