Kot je povedala Dalia Cerovšek, sekretarka Sindikata Mladi plus, je bilo konec januarja 2013 pri zavodu za zaposlovanje prijavljenih 124.258 brezposelnih oseb, to je kar 5,2 odstotka več kot decembra lani. V primerjavi z januarjem 2012 je bila brezposelnost večja za 7,2 odstotka. Pri tem je izpostavila predvsem problematiko brezposelnosti pri mladih do 29. leta. V Sloveniji je namreč med 29.500 brezposelnimi osebami starimi do 29 let, kar 18.000 takih, ki so stari med 25 in 29 let. Samo v januarju letos se je število brezposelnih, starih med 25 in 29 let povečalo za 1242 oseb.
V Sloveniji je 18.000 mladih brezposelnih starih od 25 do 29 let
Dokument Youth Guarantee oziroma jamstvo za mlade na podlagi resolucije evropskega parlamenta vključuje mlade brezposelne do 25 leta starosti in diplomante do 30 leta. Tej skupini se v štirih mesecih po prijavi na zavod za zaposlovanje ali po pridobitvi formalne izobrazbe zagotovi zaposlitev, možnost nadaljnjega izobraževanja ali pripravništvo. Pri tem pa je potrebno opozoriti, da imajo države članice, ki bodo jamstvo za mlade sprejele, imele prosto pot, kako bodo to implementirale. Cerovškova je pri tem še posebno poudarila, da je v Sloveniji med 29.500 brezposelnimi osebami starimi do 29 let, kar 18.000 takih, ki so stari med 25 in 29 let, in se pri implementiranju jamstva za mlade ne sme pozabiti prav na to skupino mladih.
Osnovni pogoj za doseganje avtonomije mladih je ravno zaposlitev
Tudi Tea Jarc, predsednica Mladinskega sveta Slovenije (MSS) je poudarila, da bodo težili k temu, da jamstvo za mlade postane slovenska realnost. »Najprej je potrebno oceniti potrebe mladih tudi v Sloveniji. Te potrebe izhajajo iz statistik, ki govorijo o tem, koliko je osipnikov v Sloveniji na vseh stopnjah izobraževanja, koliko je vsako leto novih brezposelnih diplomantov, koliko časa čakajo mladi na prvo zaposlitev, kdaj se odselijo od doma, kdaj si ustvarijo družino oziroma kdaj dosežejo avtonomijo. Osnovni pogoj za doseganje avtonomije je ravno zaposlitev,« pojasnjuje.
Jarčeva je navedla tudi nekaj držav, ki so jamstvo za mlade že uvedle. Danska je to storila leta 1996, Švedska leta 1984. Tudi Avstrija je jamstvo uvedla kot ena prvih, zato ne preseneča podatek, da danes sodi med države z najnižjo stopnjo brezposelnosti med mladimi. To je samo 8,5 odstotka v starostni skupini do 24 let. Prav tako so jamstvo za mlade uvedle tudi Finska, Nemčija, Poljska, Nizozemska in Portugalska. Države, ki so ta ukrep že uvedle, so to uvedle preventivno, še preden bi prišlo oziroma da nikoli ne bi prišlo do visokih odstotkom brezposelnih mladih.
Za konec pa je Jarčeva poudarila: »Ukrepi ne smejo biti samo finančne vzpodbude za mlade, ampak ukrepi, ki bodo dejansko zmanjšali razliko med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela. Jamstvo si torej ne želi prisilno ustvarjati delavna mesta, ampak želi spodbujati zaposlovanje in čim hitrejši prihod na trg dela za mlade. Predvsem pa je namen mlade ohraniti aktivne in jih obvarovati pred socialno izključenostjo in tveganjem revščine.«
Le zaposleni mladi lahko pošteno vplačujejo v pokojninsko, zdravstveno in državno blagajno
Anja Krebs, predsednica Odbora za socialo in zdravstvo v Študentski organizaciji Slovenije je ocenila, da so aktivne politike zaposlovanja, ki jih pripravlja in izvaja Slovenija, do določene mere uspešne. Vendar se težave rešujejo prepozno. »Z dejansko implementacijo jamstva za mlade lahko dosežemo manj brezposelnih, lažjo zaposljivost in pridobivanje znanj in kompetenc, ki so potrebne za zaposlitev v deficitarnih poklicih. Le zaposleni mladi lahko pošteno vplačujejo v pokojninsko, zdravstveno in državno blagajno. Še pred nekaj leti si nismo znali predstavljati, kako diplomant s sedmo stopnjo izobrazbe ne bi dobil zaposlitve, danes je na žalost to realnost proti kateri se moramo boriti.«
