Slovenija registraciji istarskega pršuta ne nasprotuje
Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, se tudi v Sloveniji še vedno proizvaja pršut z imenom istrski pršut, ki ga ponujajo različne gostilne, hrvaški naziv istarski pršut bi lahko ogrozil ime proizvoda istrski pršut, so poudarili.
Slovenija je na Evropsko komisijo vložila ugovor predvsem zato, ker je del Istre tudi v Sloveniji in ker se tudi na območju Slovenske Istre ponuja veliko različnih jedi, ki v imenu nosijo naziv istrski - na primer istrski fuži, istrski bobiči, istrski štruklji, pa tudi istrski pršut.
Slovenija registraciji istarskega pršuta nikakor ne nasprotuje, žali le doseči sporazum, da bi tudi slovenski proizvajalci, ki sedaj na območju Slovenske Istre proizvajajo istrski pršut, imeli možnost tega še naprej proizvajati po pogojih iz specifikacije za istarski pršut, ki jo je pripravilo združenje proizvajalcev istarskega pršuta s Hrvaške.
Manjši slovenski proizvajalci tega imena ne bi več smeli uporabljati
Ne glede na to da v Sloveniji trenutno ni industrijskih proizvajalcev istrskega pršuta, pa bi v primeru, da Slovenija vlogi Hrvaške za registracijo istarskega pršuta ne bi ugovarjala, manjši slovenski proizvajalci - kmetije in kmečki turizmi v Slovenski Istri, tega imena ne bi več smeli uporabljati za svoje proizvode.
Podjetje Kras Sežana je na primer na Hrvaškem že od leta 1996 prodajalo svoj istrski pršut. Po letu 2010 pa so ga morali zaradi nacionalne zaščite istarskega pršuta na Hrvaškem preimenovati. Kot so za STA pojasnili na Krasu Sežana, na Hrvaškem še vedno prodajajo ta pršut, vendar pod nazivom maestral.
Na Evropski komisiji slovensko pritožbo še preučujejo. Če jo bodo sprejeli, bodo strani pozvali k posvetovanjem, ki lahko trajajo do šest mesecev. Če posvetovanja ne prinesejo dogovora, o zaščiti proizvoda odloči komisija.
