Racionalizacija poslovanja OZS bi bila po navedbah gospodarskega ministrstva predvsem v dobro obrtnikov, pa tudi države in javnosti.
Državni svet je v ponedeljek izglasoval odložilni veto na novelo obrtnega zakona. Ta je podlaga za uvedbo prostovoljnega članstva v OZS, kjer ukinitvi obveznega članstva nasprotujejo.
Gospodarsko ministrstvo ob tem pojasnjuje, da si spremembe obrtne zakonodaje ni izmislilo kar tako. Sledilo je volji članov OZS, ki so se na spomladanskem referendumu lani prostovoljno odločili proti obveznemu članstvu v zbornici.
OZS je namreč sama razpisala referendum, ministrstvo pa je upoštevalo zahtevo, ki jo je podprla večina članov, ki je glasovala na referendumu.
"Povsem nepomembno je, koliko članov je sodelovalo na referendumu, na kar se sicer radi sklicujejo nasprotniki prostovoljnega članstva. Pravni institut referenduma je znan, prav tako posledice. Ukinitev prostovoljnega članstva OZS pa posledično pomeni tudi bistvene spremembe sistema, ki pomembno vplivajo na celotno obrtno panogo," pojasnjuje ministrstvo.
Ob tem so izpostavili, da ukinitev obveznega članstva pomembno vpliva tudi na financiranje in s tem na izvajanje upravnih nalog, ki so v pristojnosti OZS. Prav tako se je vzpostavilo vprašanje statusa osebe javnega prava in s tem povezane delitve premoženja pri prehodu na osebo zasebnega prava, itd. Vsebinsko novela Obrtnega zakona torej ni zgolj sprememba obveznega članstva.
Državni zbor bo moral o noveli obrtnega zakona, ki jo je sprejel 5. marca, odločati znova, takrat pa bo morala za potrditev glasovati absolutna večina vseh poslancev.
